Po nevihti
← Sonce ima krono | Po nevihti Srečko Kosovel |
Vrabček zoblje grozdjice → |
|
Po nevihti
Nad cerkvijo lastovke letajo
vit, vit, vit, vit, vit.
Drevje v vetru otresa dežja,
kakor iz lonca kipijo oblaki.
Napolnili so se vodnjaki.
Gorečke so oživele.
V moj obraz veje večerni hlad.
Srce je sveže in sočno
kot v rosi trava.
Vit, vit, vit v odprto srce.