Po volitvi novega papeža Leona XIII.
Po volitvi novega papeža Leona XIII. dne 18. februarja 1878. F. Furlani |
|
Neskončno dobri, milostivi Oče,
Brez kter’ga vedenja še las z glavice
Na tla ne pade, svoje sirotice
Ne pušča dolgo, da se britko joče.
Vsi od palače dol do zadnje koče,
Od mesta do najrevniše vasice,
Od Serafina do najmanjše ptice,
Previdnost Božjo zmer spoznajmo vroče!
Če Malahijevo prorokovanje[1]
Resnica v djanji je, ne prazne sanje,
S sedanjim poglavarjem cerkvi sveti
„Na nebu luč“ prisije. Serčno uneti
Za Božji dar vsi krepko zadonimo:
Te Deum Laudamus — Tebe, Bog, hvalimo!
- ↑ Malahija je bil rojen na Izlandskem v Armagu l. 1094. Sperva menih, potem opat v opatiji Bangonski, bil je poslednjič izvoljen nadškof Armag-ski, ktero službo pa je odložil, da je postal podškof v Dovn-iški cerkvi. Sloveč je bil zavoljo svoje svetosti in mnogih čudežev in tudi zaradi prijatelstva, ki ga je imel s sv. Bernardom, v katerega naročji je tudi umerl 2. nov. 1148. Spisal je obilno prorokovanj, ki so bila od sv. Bernarda priobčena. V svojem prorokovanju o verstitvi papežev imenoval je ravno umerlega Pij-a IX. s pridevkom: „Crux de Cruce“ — križ od križa; sedanjega pa imenuje: „Lumen in coelo“ — „Luč na nebu“. Po tem prorokovanji ima biti še sedet papežev s pridevkom:
1. Ignis ardens. Ogenj goreči.
2. Religio depopulata. Zapuščena vera.
3. Fides intrepida. Vera neboječa.
4. Pastor angelicus. Angeljski pastir.
5. Pastor et nauta. Pastir in čolnar.
6. Flos florum. Cvetlica cvetlic.
7. De medietate lunae. Od polnomeseca.
8. De labore solis. Od solnčnega dela.
9. Gloria olivae. Slava oljke (mirú).
10. V zadnjem času preganjanja sv. kat. cerkve bo na papeževem tronu sedel, Peter iz Rima, ki bo mnogo preterpel, toda po slavno premaganem terpljenji in preganjanji bo ostri Sodnik pristopil in sodil žive in mertve.