Pod novim nebom
Pod novim nebom Roma Silvin Sardenko |
|
In Ti, če tisto videla bi kočo,
ki se ji v okna smeje vrt in njiva,
ponižno streho v senčni hlad zakriva
bohotna jablan s krono šumljajočo.
In če za tisto vedela bi vročo
ljubezen, ki je z njo neutrudljiva
ljubila sina mati ljubezniva,
z iskreno dušo, vse mu žrtvujočo:
Čudila bi se, Roma čudovita.
Kako je vendar ti bilò mogoče,
da komaj še se spomnim tiste koče!
O, ti si močna, silna, zmagovita!
Le z mamini me čari opijani,
samo srce mi v skromnosti ohrani!