Pod slapom
(Nezbrane pesmi)
Miran Jarc
Izdano: Dom in svet 32/7–8 (1919), 219
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Vrgel sem se v slap …
Čez moje telo divjá konjenica vihra,
o, kako vodnim vrancem griva plapola!
V srebrnih ledenih plamenih gorim,
kričim v slasti, da prekričim
jaz
obdajajoče me vodovje …

Vse je valovje: divje orkester igra
marzeljezo! Ho, ho, na poti na dno!
— —
Tudi jaz sem val, ki peni se, šumi
in poje v zboru vodâ,
ki vzganjajo, sklanjajo se preko skal …

Za hip sem se ozrl v domotožju nazaj:
mirno se toči lahnà melodija
in val iz vala mehkó se izvija …
vse bližje prepada drsi … vse tiše … tiše …
ko da se boji,
da tam izzveni, izgori — —

In že je planila, prelila se v snopiče pojoče,
v grivo titanskih konj, v orglje, v kres,
v drevje, ki pleše ob godbi nebes — —
O divna veličina: glej ubrano vodó
padajočo v slap … Takó moje misli deró,
iščoč vseh skrivnosti dno.