Pod slapom (DiS)
Pod slapom (Nezbrane pesmi) Miran Jarc |
|
Vrgel sem se v slap …
Čez moje telo divjá konjenica vihra,
o, kako vodnim vrancem griva plapola!
V srebrnih ledenih plamenih gorim,
kričim v slasti, da prekričim
jaz
obdajajoče me vodovje …
Vse je valovje: divje orkester igra
marzeljezo! Ho, ho, na poti na dno!
— —
Tudi jaz sem val, ki peni se, šumi
in poje v zboru vodâ,
ki vzganjajo, sklanjajo se preko skal …
Za hip sem se ozrl v domotožju nazaj:
mirno se toči lahnà melodija
in val iz vala mehkó se izvija …
vse bližje prepada drsi … vse tiše … tiše …
ko da se boji,
da tam izzveni, izgori — —
In že je planila, prelila se v snopiče pojoče,
v grivo titanskih konj, v orglje, v kres,
v drevje, ki pleše ob godbi nebes — —
O divna veličina: glej ubrano vodó
padajočo v slap … Takó moje misli deró,
iščoč vseh skrivnosti dno.