Pod zelenim baldahinom
Pod zelenim baldahinom Roma Silvin Sardenko |
|
Pod zelenim baldahinom
palmovim
godba svira – in odmeva
v jasni Rim.
Kako blisk je včasih drzen
šumni spev,
včasih lahen kakor pesem
nežnih dev.
In gospóda se v kočijah
shajajo;
časi vsi jim iz akordov
vstajajo.
Svetle sobe, svilna krila,
bujni ples;
prožni pari, srca vroča
kakor kres.
Razcvetele polne rože –
rahel dih! –
pa se naglo cvet za cvetom
vsuje z njih.
A v zelenem baldahinu
v beli dan
poje pevec zlatokljuni,
neugnan.
Jaz poslušam nedosežni
zvonki glas –
in razgrinja se pred mano
rodna vas:
Bistri viri, senčni gozdi,
poljski mak,
zdrava lica, čvrsta pesem,
pozni mrak.
Tihe sanje in stopinje,
glas tresoč;
rožna greda, brhek nagelj,
jasna noč
Kak te ljubim srčnovneti
kosov glas,
kak te ljubim, draga moja
rodna vas!