Podganek
| Podganek Babica pripoveduje Kristina Brenkova |
| |||||||||||||||
Podganek
Živel je reven mladenič, ki mu je bilo ime Podganek. Ker je živel v revščini, je tuhtal, kako bi prišel zlahka do kruha; kajti delati se mu je tožilo, stradati pa ni hotel. Neko noč, ko ni mogel spati, jo iztuhta, da pojde po svetu in se razglasi za desetnika. Takoj drugi dan pobere šila in kopita ter gre svet goljufat. Hodi ,po svetu ter pride k nekemu grofu in se mu izda za desetnika. Grof mu pove, da je zmanjkal njegovi ženi drag prstan in sumi, da so ga ukradli služabniki. Obljubi mu sto zlatnikov, če mu ga dobi in prinese nazaj. Podganek gre k služabnikom in zahteva, da vrnejo prstan. Služabniki mu dajo prstan in ga prosijo, da bi jih ne izdal pri grofu; zato mu obljubijo sto zlatnikov. Podganek pa je bil zvit. Prstan da petelinu, da ga požre; nato gre k grofu in mu pove, da prstana nimajo služabniki, temveč, da ga je požrl petelin. Hitro zakoljejo petelina in najdejo prstan v njegovem golžunu. Grof mu izplača obljubljenih sto zlatnikov in služabniki tudi toliko, ker jih ni izdal. Podganek se je smejal v pest, ker je zaslužil tako na lahkem dve sto zlatnikov. Zdaj se hoče grof še bolj uveriti o Podgankovem desetnišltvu; zato prinese pod skledo pokrito podgano in ga vpraša: «Kaj je notri?» «Podganek je v veliki zadregi, zato začne vzdihovati v svoji obupnosti: «O ti Podganek, kam si prišel! O ti ubogi Podganek, kaj ti je storiti?« — «O ti spak ti; zdaj pa vem, da veš vse,» mu reče grof ter privzdigne skledo in velika podgana šine izpod nje. Grof je mislil, da pravijo tam, kjer je bil Podganek doma, podgani podganek. Ko se odpravi Podganek dalje po svetu, ga grof nekoliko spremi. Po poti ga marsikaj izprašuje. Pa na enkrat se grof skloni, skrije nekaj prav naglo v pest ter vpraša Podganka: »Desetnik, kaj imam v pesti?» — «Kaj neki imate, mačje blato imate!» — mu odgovori Podganek. Grof je imel res to v pesti, zato je Podganku verjel, da je desetnik.
Pravljica s Posočja, zapisal Josip Kenda