Podganek.
| Podganek Babica pripoveduje Kristina Brenkova |
| |||||||||||||||
Živel je reven mladenič, ki mu je bilo ime Podganek. Ker je živel v revščini, je tuhtal, kako bi prišel zlahka do kruha; kajti delati se mu je tožilo, stradati pa ni hotel.
Neko noč, ko ni mogel spati, jo iztuhta, da pojde po svetu in se razglasi za desetnika. Takoj drugi dan pobere šila in kopita ter gre svet goljufat.
Hodi po svetu ter pride k nekemu grofu in se mu izda za desetnika. Grof mu pove, da je zmanjkal njegovi ženi drag prstan in sumi, da so mu ga ukradli služabniki. Obljubi mu sto zlatnikov, če mu ga dobi in prinese nazaj.
Podganek gre k služabnikom in zahteva, da vrnejo prstan. Služabniki mu dajo prstan in ga prosijo, da jih ne bi izdal pri grofu; zato mu obljubijo sto zlatnikov.
Podganek pa je bil zvit. Prstan da petelinu, da ga požre. Nato gre h grofu in mu pove, da prstana nimajo služabniki, temveč da ga je požrl petelin. Hitro zakoljejo petelina in najdejo prstan v njegovem golžunu. Grof mu izplača obljubljenih sto zlatnikov in služabniki tudi toliko, ker jih ni izdal. Podganek se je smejal v pest, ker je tako na lahkem zaslužil dvesto zlatnikov. Zdaj se hoče grof še bolj uveriti o Podgankovem desetništvu, zato prinese pod skledo pokrito podgano in ga vpraša:
— Kaj je notri?
Podganek je bil v veliki zadregi in začel je obupan vzdihovati:
— Oj ti Podganek, kam si prišel? O ti ubogi Podganek, kaj ti je storiti?
— O ti spak ti, zdaj pa vem, da vse veš, je rekel grof, privzdignil skledo in velika podgana je šinila izpod nje.
Grof je mislil, da pravijo tam, kjer je desetnik doma, podgani podganek.
Ko se je odpravil Podganek naprej po svetu, ga je grof nekoliko pospremil. Po poti ga je marsikaj izpraševal. Naenkrat se je grof sklonil, skril nekaj prav naglo v pest in vprašal Podganka:
— Desetnik, kaj imam v pesti?
— Kaj neki imate, mačje blato imate, je odgovoril Podganek.
Grof je imel res v pesti mačje blato, zato je Podganku verjel, da je desetnik.
Pravljica s Posočja, zapisal Josip Kenda