Pri studenčki je sedelo
ljubeznjivo detice,
in je gledalo veselo
teči valčke sreberne.
Bili so mi podarjeni
taki dnevi nekedaj,
kakor čist vir neskaljeni,
pa pretekli so sedaj.
Za potokam se sprehaja
zal mladeneč ne misleč,
da za valam val odhaja,
in se ne vračuje več.
Tako mine čas mladosti,
dan za dnem se poslovi,
tako zginejo sladkosti,
od nikoder sem jih ni.
Poleg reke mož postava,
gleda njeni silni tek,
tam se v tmine zakopava,
tam ji stopa hrib navprek.
Človek dela in se vpira,
ne miruje noč in dan;
marsikaj mu pot zavira,
mnogokrat je goljufan.
Starček kraj morjá počiva,
kjer se vode stekajo;
solza mu oko zaliva,
ker mu leta minejo.
Kakor se čez sinje morje
unstran vidi boljši kraj,
tako pa življenje gorje
kaže tam presrečni raj.
