Podrobnosti iz življenja na fronti
| Podrobnosti iz življenja na fronti. |
| |||||||||||||
Nagloma sem moral prevzeti poveljstvo pri bateriji v visokem gorovju. Ni bilo časa, da bi mi bil dal prejšnji poveljnik podrobna pojasnila. Ogledoval sem si poveljnikovo palačo, zbito iz surovih desk, in opazil sem začuden, da ima zavešenska okna. Mora biti torej še precej zavetno tu notri, kadar ne piha burja. Prejšnji baterijin poveljnik ni bil popolnoma brez čuta za uživanje umetnosti, saj je pokril barakine stene s časopisi in slikami iz časopisov. Iz njih sem uvidel, da je bil prejšnji poveljnik mož širokega obzorja, ki ni poznal ne narodnega, ne političnega in ne znanstvenega strankarstva, tudi za različne struje v umetnosti se ni brigal —, kajti na steni so se širili časopisi vseh jezikov, strank in struj. Poleg oglasa, ki je vabil k nakupu kislega sira, je bilo naznanilo koncerta slavnega umetnika, poleg praška za uši se je smehljala ljubka dekliška glava, pod njo so razodevale debele črke, da kupuje Aron Umazanec stare cunje in kosti.
Zame vse preveč umetniškega užitka. In sklenil sem v svojem srcu, da obijem stene z žaklji iz jarkov, ki so ležali zdaj prazni v napoto. Nekoč so bili ti žaklji pač zamišljeno sivkaste boje, zdaj so pokriti z zeleno plesnijo, kar je prijetno za oči in zdravo za pljuča.
Iz takih umetniških premišljevanj me zbudi raskav glas. Pred menoj stoji vojak širokega, kozavega obraza in mi poroča: »Javljam pokorno, da obstreljuje Španija Rusijo.«
»Kaj, kaj?« se začudim prestrašeno. Vojak ponavlja nekoliko bolj krepko: »Izidor poroča, da obstreljuje Španija Rusko.«
Ko slišim to prečudno poročilo, se mi prevrže v mojih možganih prvi hip vsa konstelacija evropskih dežel. Tako prepričano je donel močni glas poročevalca, da sem začel ugibati: »Španija je napovedala torej Rusiji vojno, in kakor pravi poročevalec, obstreljuje Španija že Rusijo. Za Boga! Kak nestvor od topa mora biti to, ki je zmožen, da strelja preko Francije in Nemčije na Rusijo! Kdo ga je izumel in kje so ga vlili? Kaj takega bi pač rad slišal in videl. In ta dobri Izidor je res ljubeznjiv, da mi poroča tako novico.
Te misli so mi preletele možgane in so se strnile v drugo jasno in umevno misel: Vojak pred menoj je revež, zmedlo se mu je ... Kaj naj počnem ž njim? — Pomiriti ga moram; očividno je, da ga razburja vojna med Španijo in Rusijo. S pomirjajočim glasom zdravnika mu pravim previdno: »Novica je res jako važna, prijatelj, opozorim te pa, da moraš biti previden pri poročanju in priobčevanju takih novic, da ne nastane kak nesporazum.«
Vojak me gleda debelo in pravi: »Sem telefonist in javljam, kar mi naroča Izidor.«
Torej Izidor ... Kak šaljivi telefonist je potegnil mojega. Pojdimo torej k telefonu, da slišimo, kaj pove dovtipni Izidor. — Telefon kliče ravno. Telefonist skoči kakor besen k njemu in tuli vanj: »Halo Izidor! Tu mačjek. Zvezo z Jurijem? Takoj!« — Telefonist naredi zvezo, jaz poslušam. In zdi se mi, da se je zmedlo vsem tu gori. Stavki kakor: »Skozi spalnico se ne sme. Jurij čaka odrešitve. Barbara naj strelja. Nemogoče, plin uhaja premočno. Halo Jerica, halo! Jerica nima časa, naj vas zvežem z Rozo ali s Kato? — Mir na celi črti! Gospod adjutant, Velikan hoče govoriti!« — mi bijejo na uho. Primem se za glavo. Ali je tu gori vse znorelo ali sem znorel samo jaz? — Kar mi razsvetli rešilna misel možgane in mi povrne prisotnost duha: Ta imena in besede so le skrivanke za pravi pomen poročil. Hitro prelistam ključ skrivank in izvem: Izidor je črnovojniški bataljon. Rusija je del naše utrjene črte in Španija majhna sovražna baterija. Druga imena pomenijo baterije, poveljstva, opazovalce.