Poezija
← Pritisnil me Bog na srce je | Poezija Poezije 4 Simon Gregorčič |
Mrliča spremljal sem → |
|
Ko davi sem vstala,
cvetice sem brala
in cvetkam dejala:
»Komú ve cvetite, zakaj?«
So cvetke molčale
velike in male,
otožno se nekam zibale.
Zakaj? Bog znaj!
Jaz tudi sem mlada cvetica
in polna duhá sem in krasnega lica;
a zraven cvetu in pa poleg duhá
imam še za tisoče drugih srca!
Komú bo ta cvet, komú bo duh ta?
Prijetni moj duh in prekrasni moj cvet
uživa naj mari nevredni ta svet?
Nikdar!
Jaz nisem pozemeljska stvar,
rodila iz božjega sem se srca.
In kam naj grem s tega sveta,
jaz hčerka neba?
Domov,
v deželo duhov!
Ne hodi
od todi,
v tolažbo zemljanom nam bodi!