Pogovor na krivej in počenej palači (1/19)

Pogovor na krivej in póčenej palači.
anonimno
Izdano: Edinost 1/19 (1876), 3
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Mihec. Bendima se je po okolici že pričela, in kmalo bomo novega pili.

Jakec. Pa kaj pomaga, ker bo novo gotovo še dražje od starega, zaslužki so pa tudi zmiraj bolj pičli, vidiš da nič boljšega ne kaže.

Mihec. Saj so pravili, da je naš Nabergoj tam gori na Dunaju nekaj za okolico pridobil, da bomo mi okoličanje vprihodnjič nekaj manj davka plačevali, in toraj tudi vince bolji kup pili.

Jakec. Sklenili so res nekaj tacega na Dunaju, pa zopet za eno leto se nej treba nobene polajšave nadjati. Kakor so nedavno v nekej seji očetje tu doli brali pismo, tako jim je vlada zopet za eno leto dovolila dac proti temu, da mesto po stari navadi odrajta vladi nekaj nad 800.000 f.

Mihec. Tedaj ostane vse pri starem?

Jakec. Kakor se kaže, gotovo.

Mihec. Lej, Jakec Bonin jo maha proti našej kolibi — kaj se mu neki tako mudi.

Jakec. Najbrže ima že spet kake načrte za polaščevanje okolič. šol posebno sedaj, ko bodo šole po okolici nokoliko prestrojene in pomnožene.

Mihec. Pa saj se je govorilo, da bode prestavljen, ali je bilo na tej govorici kaj resničnega?

Jakec. Gotovo je bilo. Tudi vlada sama je neki že lansko leto zahtevala, naj zlopovestnega Bonina kam drugam prestavijo, ker v Rojanu je on nemogoč postal, ali vkljub vsem pritožbam roj. prebivalcev, vkljub vladnemu ukazu vendar še zmirom Bonin v Rojanu kraljuje in talijanči slovenske otroke in talijančil jih bode če dalje bolj, posebno letos po novej osnovi šol bo gotovo delal na vse kriplje.

Mihec. On bo delal dotle, da dodela; vse hoče pod svojo težo spraviti, ali, verjemi meni, jaz to vem, teža se kmalu — tudi brez ruske knute — presukne, nanj zavali ter ga zmečka; dolgo ne bode gospodaril. Zdaj mi pa še povedi, kaj se je pripetilo v šoli na Korsiji Stadion, nekaj sem čul zvoniti, ali dobro ne vém, kakó je bilo.

Jakec. Tam je šolski voditelj pri izpitu iz petja, ko je okrajni šolski nadzornik učitelja petja poprašal, kako da se še ces. himna nij zapela, ko se je toliko druzega pelo — okrajnemu nadzorniku v obraz povedal, da on ne dovoli, da bi se ces. pesem pela drugače, če sam ces. namestnik v šolo ne pride.

Mihec. Kam pa pridemo ako pojde še tako dalje.

Jakec. Jaz sam ne vem. Jeza pa me vendar lomi. — Okoličanom so sedaj že povedali, da nemajo pravice tirjati dopisov v svojem jeziku. — Bonina, zoper kterega so se že toliko pritoževali, še zmirnom puščajo na starem mestu, če tudi nobeden zanj ne mara in ga nobeden ne spoštuje. Sama vlada je spoznala, da je Bonin v Rojani nemogoč in zato tirjala, naj se prestavi, a vendar se nij prestavil. Bonin mora tedaj več močí in oblasti imeti od vlade same. Učitelj pa, kteri v šoli prepoveduje ces. pesem, še pokara se ne!! Daleč smo zavozili.

Mihec. Meni tudi kar že po žilah vre, vdariva po tem počenem kotlu, da se kar vse strese.