1.
Razgrni se, podoba živa:
Pred njim, ki rod je dvignil svoj,
Ki v smrti še med nami biva,
Zvestóst obnôvi rod nocoj!
Življenje nam cvetè veselo
Naš rod je prost na svojih tleh –
Življenje to njegovo delo,
Svoboda tá očetov vspeh! ...
Pristópite zato, dekleta,
Prisezi mu, ti zbor sinóv,
A ko zvení prisega sveta,
Slovenja venčaj kip njegovi
Nesmrtni duh nad nami plava,
Nesmrtnemu spominu slava! –
2.
Razširi se, obzor, pred nami,
Odpri se nam, pravljični svet!
Beseda se proroška vzdrami,
Libušin glas iz davnih let:
V bodočnost daljno zre Libuša,
Zamaknen rod, soprog posluša ...
V daljino gleda duh visoki:
Na tleh ječí teptani rod,
Slovanstvo v boli mrè globoki,
Slovanstvu tujec je gospod!
Zdaj vstaja s tal, zdaj strè okove,
O, zdaj ustvarja zlate dnove!
In hčere vse in vsi sinovi
Slavé vstajenja slavni god –
Nebó dobrotno blagoslovi
Ta vrli, ta presrečni rod
Glej zora svita za gorami,
Dan vstaja naš – Bog bodi z nami! –
3.
Kvišku zastor! K srčni zvezi
Brat v desnico bratu sezi;
V zlogi skupna je bodočnost,
V zlogi slava in mogočnost!
Kar zavesa nam odkrije,
To nam krepko v duši žije –
Jedne krvi, jedne duše
Bodi z nami, rod Libuše! –
