Polaganje mostu črez brezdno
Polaganje mostu črez brezdno (Nezbrane pesmi) Miran Jarc |
|
S smehom gradiva si most iz besed.
Glej, kak vznosito se boči tramovje
preko prepada, kjer divje valovje
strastnih opojev šumeva, zgrmeva.
Drzno se vzpenjam po okameninah
čustev: lokih razvratnih. Strašnéje,
še omamljiveje brezdno pod mano se smeje. —
Ej, kak brezskrbno ti vriskajo črne oči, čarodejka!
»Lep in preprost je večer, ki toneva v njem ...«
Ah, kak je smešna ta misel, saj dobro veva oba,
kaj se v teh slokih besedicah skriva. —
In vendar vseeno tajiva, tajiva.