Poletje (Jarc)
Poletje (Nezbrane pesmi) Miran Jarc |
|
Za hišo na pobočju se je vrstilo drevje,
škrlatno večerno nebo je žarelo skoz gosto vejevje;
veje in travne bilke so mi o Tebi šumele,
ko da so Tvoje tople besede me tiho objele.
O, si tudi Ti v daljavah uzrla večerno žarenje:
mojega srca razbolesteno koprnenje
vrglo je vriske škrlatne po nebu do Tebe v daljavi,
rožo pekočo (boš jo zaznala), da Te pozdravi.