Poletna noč (Skozi okno
Poletna noč Vera Albreht |
|
Skozi okno v noč poletno
zastrmelo se je oko,
nad vrhovi violetno,
v molk uklenjeno nebo
me prevzelo zagonetno
in omamilo je vso.
Splavati v vsemir sproščeno,
naravnati v dalj perot,
se vtopiti, zliti v eno,
biti pričujoč povsod:
v šumu trsja, brstju trave,
v srebrnini nad vodó,
v rosni kapljici dobrave,
v meglah, ki se k nebu pnó –
kakšna rádost se sprostiti,
se znebiti zemske slè,
v harmonijo se preliti,
biti nič in biti vse.