Polna luna in shujševalna kura
Polna luna in shujševalna kura Aksinja Kermauner |
|
1. PRIZOR
urediPRIPOVEDOVALEC:Ko se večer ogrne v temo in vas mamica pospremi spat s poljubčkom za
lahko noč, se na nebu prikaže Luna. Včasih je okrogla kot kepica vanilijevega
sladoleda, včasih suha kot obgrizen kolaček smetanovega piškota. Vendar pa
ni bilo zmerom tako! Še pred kratkim je Luna najrajši ... najrajši… mljack… kaj najrajši?
Na odru se pojavi Luna, ki se ziblje visoko v ozadju. Osvetljena je z rumeno
svetlobo, ostalo je v polmraku.
LUNA poje: Jaz da sem debela?
Kakšna izmišljija!
Jaz da Ijubim hrano?
Prava oslarija!
LUNA je: Majcen krožnik vesoljskih žgancev, prelitih z zvezdnimi ocvirki, mljack, za povrh pa žličko dvakrat stepene Neptunove kreme. Dovolj bo. Sicer bodo spet rekli, da preveč jem. No, samo se ščepec mlečnega prahu... pa grižljajček Jupitrovega narastka... Hu, kaj pa je to? Nekaj se trese! Hitro še zalogajček! Ojoj! Nebesni svod popušča pod mano! Padla ... padla bom! Uuuuuh!
Luna pade na Oder, spremlja jo zvok padanja težjega predmeta skoz zrak, bučen pristanek.
LUNA: Auč, moji kraterji! Vse me boli! Kje pa sem?
Vstane, se očisti prahu in se ogleduje naokrog.
LUNA: Nikogar ni. Kako pusto in žalostno je tukaj. Nazaj hočem.
Hrepeneče gleda gor v nebo.
LUNA: Tam zgoraj je moja hiša! Kuku, zvezdice, tu sem, me vidite? Kometki, prijatelji, poglejte sem, halo!
Maha in nemočno poskakuje.
LUNA žalostno: Nihče me ne opazi. Kaj bom kar tukaj ugasnila? V cvetu let? Lačna? Uboga jaz! Smrk, smrk.
LUNA nekaj časa hlipa, nato pogumno: Tristo požrešnih črnih lukenj, ves kaj, Luna lunasta. Ali smo ali nismo?! Glavo pokonci, nekaj si bom že izmislila!
Obkroži oder.
Najti moram kakšno lestev, da se bom povzpela do neba. Poglej,Mlečna cesta! Po njej lahko zlezem!
LUNA od veselja zapoje: Zvezdni ocvirki, kozmične juhe,
sončne paštetke, planetne prikuhe,
vse to me vabeče čaka doma,
zdajle po lestvi se vzpnem do neba!
V ozadju odra se pojavi srebrna lestev. Luna se začne vzpenjati po njej,
spremlja jo naraščajoč zvok. Ko pride do četrtine, zdrsne po lestvi nazaj.
Zvok se hipoma zniža.
LUNA: Tralala, nazaj bom sla. Uh, pih, kako je to naporno. No, še malo, pa bo šlo.
Uf, uff. O, ne ... Zdrsne. Na, pa sem spet na zemlji. Še enkrat bom poskusila.
Ponovi vzpenjanje po lestvi, uspe se ji še manj dvigniti.
Joj, ne gre in ne gre!
Odločno. Zdaj pa zares! Spet se začne vzpenjati, pa že na začetku omaga,
zdrsne in obsedi na zemlji.
LUNA obupano: Uuuuu, za vekomaj bom ostala na tem neprijaznem kraju! Buuu, zbogom zvezdice, kometi .... Kako da se ne morem vzpeti? Sem pretežka?
Nemogoče, saj skoraj nič ne jem ... no, kdaj pa kdaj že ...
Se potipa okoli pasu.
LUNA: Če sem čisto iskrena, se je res nekaj malega nabralo tule okrog pasu. Ja, predebela sem. Aha. Torej, shujšati bo treba. To pa tu na Zemlji ne bo težko.
Zadnjič sem videla na satelitski televiziji, da imajo Zemljani, predvsem pa Zemljanke, vse polno shujševalnih kur. Eno poiščem, jo pojem, pa shujšam. Hura, moje tegobe se bližajo koncu!
Veselo se odpravi z odra.
2. PRIZOR
urediPRODAJALEC ima na ušesih slušalke, posluša vokmen: Hrustljave kure, zapečene
kure, vroče kure, kure na ražnju, kure dišeče in v ustih se topeče, pridite lačni ljudje, kupite in se veselite, slastno se mastite!
LUNA: Tristo žvižgajočih kometov, to bo zame! Ima vse vrste kur, ni hudir, da ne bi
imel tudi shujševalne!
Približa se kiosku, ob katerem se na ražnju vrtijo kure.
LUNA: Dober dan! Shujševalne kure imate?
PRODAJALEC: A gate? Zakaj pa rabiš gate?
LUNA: Ne gate, kure! Imate shujševalne?
PRODAJALEC: Potovalne? Zakaj potovalne? Potovalne gate?
LUNA gledalcem: Tristo scvrknjenih nevtronskih zvezd, toliko sliši kot odrezana
volovska ušesa. Prodajalcu. Kuro, shujševalno KURO hočem!
PRODAJALEC: A kuro? Zakaj pa takoj ne rečeš! Kuro pa imam!
LUNA: Oooo, končno! Dajte mi kar dve, ne, tri, da bo bolj držalo! TRI! Mu kaže s
prsti. Hitro, jaz sem lačna!
PRODAJALEC: Mlačna? Kura pa ni mlačna. Prav vroča je, saj vidiš, da ti jo snamem naravnost z ražnja.
LUNA: Hvala. Si po njej res suh?
PRODAJALEC: Gluh? Ne, nisem gluh. Zakaj vprašaš?
LUNA lačno vzdihne: Je že dobro. Tu imate tri srebrne žarke za plačilo. Hvala pa lep nebesni pozdrav!
Odhiti v kot odra in začne z velikim tekom glodati kure.
LUNA: Mljack, kako sem sestradana. Že celo uro nisem nič jedla. Rajši bi sicer velik kos hrustljavega kometovega repa, bodo pa tudi kure dobre. Zlasti, ko po njih
shujšam in se vrnem na nebo!
LUNA je: Uhh, do grla sem polna, pa šele dve sem pojedla. Moram se potruditi.
S težavo poje se zadnjo kuro.
LUNA se vrže na hrbet in moli vse štiri od sebe: Kar počila bom po teh shujševalnih kurah! Malo počijem, potem pa se, vitka in lahka, lotim nebesne lestve. Adijo trpka Zemljica!
Nekajkrat globoko vdihne, potem s težavo vstane in spleza na prvi klin lestve, kjer ji, jasno, spodleti.
LUNA: Tristo mastnih Orionovih rebrc! Zdi se mi, da sem se celo zredila! Nič ni
pomagalo! Plane v jok. Priklenjena sem na ta kruti kraj! Brezciljno tava po
odru. Nenadoma se v ozadju pojavi neonski napis.
LUNA: Kaj pa je to? Mežika kot tista nova zvezda v soseščini!
Bere. SHUJ-ŠE-VAL-NI SA-LON. Shujševalni salon.
Hej, saj to je nekaj zame! Hitro tja!
3. PRIZOR
urediLUNA: Dober dan, jaz bi rada ... eee .... dobila malo kondicije ...
MADAM: Bon jour, debelinka. Se pravi - shujšala?
LUNA užaljeno: Debelinka! Zamišljeno. Saj sem res debelinka. Ja, rada bi bila vitka,
in to v najkrajšem možnem času!
MADAM: Prav. Bova kar takoj začeli. Trideset počepov! No, gremo, kaj gledaš, ma
belle!
LUNA zgroženo: Tri-trideset počepov??? Saj umrem, se prenapnem, se spotim, nebesno dušico spustim!
MADAM: Pa nič. Če ne misliš za hujšanje niti s prstom migniti, zbogom, adieu!
LUNA z vzdihom: Dobro, vdam se. Ena, dve, tri. Auuhh! Kaj bo pa za kosilo?
MADAM: Kosilo? Saj misliš le na hrano!
Gledalcem. No, pa ji bomo sestavili jedilnik, da bo zadovoljna.
Luni. Za kosilo bo specialiteta naše hiše.
LUNA neha s počepi, pričakujoče: Jaaa???
MADAM strogo: Takoj nadaljuj!
MADAM: Glavna jed bodo ocvrte sirove luknjice ...
LUNA spet sopihaje dela počepe: Mljack!
MADAM: ... in ništrc v omaki!
LUNA: Juhu! In kdaj bo to?
MADAM: Ob svetem Nikoli! Zdaj pa skoki s kolebnico! Dajmo, hop, hop.
Z Luno skačeta kot ponoreli po odru.
LUNA vsa zadihana: Dovolj, dovolj! Sesede se na tla, Madam pa leže zraven nje na trebuh.
MADAM: Tako, odlično. Zdaj pa petdeset sklec!
Luna se trudi, dela sklece, vendar s težavo.
LUNA: Ouh, moja stara gorovja, moji prasni kraterji! Kar konec bom storila!
MADAM: Kakšen konec, to je šele začetek! Hitro na kolo! Kolesarjenje deset kilometrov!
Obe vstaneta in delata gibe, kot da kolesarita.
LUNA: Žejna, lačna!
MADAM: Jedli bomo kasneje! In zdaj savna, ma cherie!
Oder zavije bel dim kot sopara, v njej se Luna poti in hrope.
LUNA: Kakšno mučenje! Tako sem se spotila, da so se moja uboga, že tisočletja presušena morja napolnila z vodo!
MADAM: Bien. Na vrsti je tek na mestu.
LUNA: Tečem naj? Jok, še plaziti se ne morem.
Zbogom, življenje,
kruti svet,
v cvetu najbolj plodnih let
moram lačna umret!
Zvrne se, kot je dolga in široka, na oder in se ne premakne več.
MADAM: Hja, morda sva za prvo uro res malce pretiravali. Pustim jo, naj se malo
spočije, potem pa drugi del vaj: dvigovanje uteži!
Luna med Madaminim govorjenjem škili izpod roke, ko pa se Madam skloni nadnjo, hitro zapre oči. Madam se umakne z odra, Luna pa naglo sede.
LUNA: Dvigovanje uteži! Ouuuh! Samo da je šla ta mučiteljica, nadmučiteljica! Še pet minut teh vaj, pa bi me zares pobralo. Stokaje vstane in se ozre okoli sebe.
LUNA: Tristo suhih Marsovih kanalov, hitro moram od tod. Samo da se ne vrne z utežmi! Debela sem res, ampak živa!
V ozadju se spet pojavi lestev.
LUNA: Tam zgoraj me čaka hrana! Še enkrat moram poskusiti!
Priteče Madam z utežmi.
MADAM: Ehej, kam pa kam! Poglej, prinesla sem ti nove igračke.
Maha z ročkami.
LUNA: O groza! Beži, Lunica, če ti je življenje drago! Uteži bi me dotolkle! Prva,druga, tretja, vesoljska hitrost!
Luna in Madam se preganjata po odru, Luna je hitrejša in se Madam uspešno izmika. Dirko lahko spremljajo zvoki pospeševanja, zaviranja ipd. Prizor mora biti napet in dinamičen.
MADAM: Zdaj te pa imam! Takoj nazaj telovadit!
Madam skoči na Luno, ta pa se ji za dlako izmuzne in skoči na nebesno
lestev, se takoj nato potegne navzgor, tako da Madam besno poskakuje pod
lestvijo in skuša zgrabiti ubežnico za noge. Luna pa se hitro vzpenja, kar gre
ji. Medtem se je namreč zmanjšala na polovico, ampak tega ni opazila.
LUNA: Uspelo je! Aha, še plačilo za vaš trud, Madam. Deset luninih žarkov!
Izpuli si jih in jin vrže na zemljo.
LUNA navdušeno: Juhu! Gre! Home, sweet home, prihajam! Pripravite hrano!
Zleze na nebo.
LUNA: Adijo, Madam! Pa sem spet doma. Kako lep občutek. Zdaj pa najvažnejše: najprej zvrhan kozarec penečega se Venerinega mleka, nato goro sladoleda iz Saturnovih obročev, posuto z meteorskimi rozinami, potem ... jej, paziti moram na nebesni svod! Če popusti, bi spet morala k Madam! Tek, skakanje, sklece, kolesarjenje, gotovo pa me spodaj še vedno čaka z utežmi, oh! Rajši bom malo manj jedla, pa bo. Aha, že vem. Dva tedna bom uživala, mljac. Ko bom čisto polna, bom pa dva tedna na postu, to se pravi, čisto nič jedače. In tako naprej. To bo najlažje. Ampak zdaj pa še malo smetan'ce...
LUNA poje: Štirinajst se dni redim,
in s hrano slastno se mastim.
Potem pa tedna dva trpim,
ob sami vodi se postim.
Tako naj bo do konca let,
in za konec - sladoled!
KONEC
KAKO ODIGRATI IGRICO POLNA LUNA IN SHUJŠEVALNA KURA?
urediImate nešteto možnosti! Ker je v igrici malo oseb in je dokaj enostavna, jo lahko uprizorite kjer koli. Sploh ni potrebno, da imate lutke. Osebe lahko predstavljate kar sami!
V vrtcu ali šoli, kjer je več igralcev, več materiala in več znanja, lahko naredite bogate ročne lutke ali celo javajke in igrico odigrate staršem.
Kadar pa vam je doma dolgčas, se lahko igrate senčno gledališče. Najprej iz tršega papirja izrežite glavne osebe, ki nastopajo v lutkovni igrici: Prodajalca kur, Madam in Luno, ki naj bo v več oblikah: polna, malo shujšana in krajec. Lahko dodate tudi lestev, kure, uteži in Pripovedovalca. Izdelkov ni potrebno barvati! Na hrbtno stran vsake lutke nalepite večjo slamico in osebe so narejene.
Na vrvico, ki jo napeljete od omare do omare, med dva stola ali celo med podboje vrat, obesite belo rjuho, za njo pa namestite močnejšo luč, na primer namizni reflektorček. Sedite na tla, obrnite se proti rjuhi in usmerite luč tako. da vam sije v hrbet. Dvignite roke, v katerih držite lutko na slamici in njena senca bo padla na rjuho. "Občinstvo" sedi na drugi strani rjuhe in opazuje senčno igro.
Pomembno: Ker so lutke ploskovite, jih morate držati vedno tako, da bodo vzporedne z rjuho, drugače bodo gledalci videli le črto. In še: pazite, da vaše telo ne pride med luč in lutko, kajti občinstvo bo občudovalo vaš obris namesto lutke!
In že lahko začnete. Besedilo povejte po svoje, lahko kaj spustite ali dodate, pomembno je, da se zabavate!
Ker je lutk malo, se v družini lahko izmenjujete. Najprej naj igrico odigra polovica družine, druga pa predstavlja občinstvo. Nato se zamenjata. Tekmujte, katera ekipa bo bolj zabavna.
Če ste spretni, lahko lutke izdelate tako, da bodo imele gibljive tudi ude. Na trši papir narišete obris telesa, nato pa posebej še roke. Roke in ramena preluknjajte, potegnite skozi luknjo vrvico in jo zavežite. Podobno lahko naredite tudi za noge. Ko boste lutko dvigali in spuščali, se ji bodo premikali tudi udi in tako bo videti bolj živa.
Iznajdljivi si lahko izmislite povsem novo vsebino za igrico.
Vsebina članka je delno ali v celoti izpeljana iz vira {{{source}}}. Imetnik avtorskih pravic je dovolil objavo gradiva pod licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 Unported. Dokaz za to so potrdili in shranili prostovoljci OTRS pod številko zahtevka {{{id}}}. To predlogo naj dodajajo potrjeni prostovoljci OTRS po prejemu jasne izjave o dovoljenju na naslov permissions-sl wikimedia.org. Predloge ne uporabljajte za zahtevanje dovoljenja. |