Pomenki v besedah župan županija nadžupan nadžupanija
| Pomenki v besedah župan županija nadžupan nadžupanija Jurij Grabrijan |
Podpisano s psevdonimom Graberski.
| |||||||||||||
1Po spričevanji „Časnika“ list 44 nek učen gospod na Dunaji dokazuje, kako de nadžupanija za „Bezirkshauptmannschaft“ ne gré in se tudi ne spodobi. Prav je, de se iména, ki se novim rečem dajejo, pretresujejo, de se njihova veljava ali poterdi, ali de se zavolj neveljave druge boljši ponudijo. Zato bi bilo tudi prav, ako bi bil tisti gospod blagovolil, nam kako drugo, bolj primerjeno imé nasvetovati, zakaj brez iména te po vsih slovenskih ustih tekoče oblastnije, kakor je „Bezirkshauptmannschaft“, vender nismo radi, in ako je ne bomo nikdar po naše imenovati začeli, ne bo tudi nikdar našiga iména imela.
De ni bila beseda „županija“ v sedanjim pomenu Slovencam do zdaj znana, je rés; pa zakaj ni bila znana? Zató ker ni bilo nič taciga, kar bi se bilo tako imenovalo. De je pa zdaj berž v več krajih „srenjo“ odrinila, kaže de ni taka grozna ptujka, kakor jo imenovani gospod imenuje, in de ni tako neprimérna, ker nam jo sam dobrovoljno veljati pustí. Njegovo dokazovanje gré sosebno na to, de ako nam tudi „županijo“ dovoli, iz tega pa nikakor ne sledí, da je potém „Bezirk“ imenovati „nadžupanija“ – in me zato žalostne zmote obdolžuje, ker sim kaj taciga nasvetoval. Zmot koga obdolžiti ni vselej sosebne učenosti treba, pa popraviti jih, to veljá, – to iz zmotnjave na luč speljá, pa gospod je le moj zmotnjavski ogork poteptal, nove luči pa nam ni nobene nažgal, in nas je rajši v stari noči pustil. To pa ni nobene posebne hvale vredno, nar manj v zdajnjim času, kjer vsak rodoljuben Slovenec želi, de bi se od vsih nemško keršenih novih rečí in naredb po domače zmeniti zamogli.
Jez sim rekel: „nadžupanija“; recíte vi gospod! kaj boljiga, in vsi se ga bomo poprijéli, saj tukaj ne gré ne na vašo, ne na mojo veljavo, gré le na bolj primerjeno imé. Samo imé se ne bo nikdar naredilo, ako ga kdo ne nastavi. Od kdaj so bile že „kresije“, od kdaj „Bezirki“? in „kresija“ je v svojim starim pomenu že srečno umerla, „Bezirki“ so se tudi že v „Bezirkshauptmannschaft“ prekerstili, in komu je znano, de so se bile kdaj te iména poslovenovati začenjale? Takó znate še dolgo čakati, dokler vam brez vašiga prizadevanja iz sémena „Bezirkshauptmannschaft“ novo slovensko imé izraste.
Dunajski gospod mi je vse zavedenje odrekel, ki pravi, de ne vém kaj delam, de „Bezirk“ „nadžupanijo“ imenujem. Naj mi dovoli saj sanjati od nje, dokler nam sam kaj boljšiga ne podá. – Ustava od 4. sušca zida vso deržavo na svobodne soseske – občine – srenje, ali ako dovolite, na županije, in to zidanje je tako umetno povezano, de se vse oblastnije kakor kamen kamna čversto deržé, in de vse skupej vterjene terden deržave stolp iznašajo. Iménuj zdaj te kamne, to je, oblastnije, kakor hočeš, ali vsako po drugačnim iménu, kot starši svoje otroke, ali jim daj vsim eno imé, kot ima neka némška knežija že 70 do 80 Henrikov, menim de bo zlo vse eno, ako se boš le razvedil, s kom imaš opraviti. – Perva talna versta vladije so županije – Ortsgemeinden, druga imajo biti – ne zamerite, če bi spet koga motil – velike županije Bezirksgemeinden s svojim predstojnikam vélkim županam (saj se pravi tudi Grossfürst, Grossherzog, i. t. d.) Bezirkshauptmannschaft je pa samo zato postavljena, de županije vse: veliko v malih, in male v véliki prav vlada, za nje skerbi in višji vladi za nje odgovarja. Ona je v županije po svojim poklicu tako zapletena, de županije brez nje nobene glave nimajo, in de ona brez njih opravila nima. Večkrat je bilo slišati gospod Bezirkshauptmanne govoriti: „de bi bile le županije vstanovljene, brez njih nimamo nobene prave podstave (Basis) i. t. d.“ Zakaj bi bila tedaj taka zmota to pervo nad županije in za županije vladati postavljeno desiravno politično vladijo Bezirkshauptmannschaft nadžupanijo imenovati, ki je res als ein über die županije bestelltes Amt?
Razloček imenovaniga gospoda, de župan je služabnik občine, Bezirkshauptmann je pa cesarsk služabnik, in de zato te iména ne gredó vkup, mi ne gre v glavo. Skoraj bi rekel de tudi gospod zmotnjave dela, ki pravi, de eni smo cesarski, eni pa ne, saj že vsakdo vé, de so vse vladije po vodilih ustave vkrojene, de tedaj vse iz enih tal izvirajo, naj njih predstojnike eden ali drug postavlja. Ločijo se med sabo po svojih opravilih, in po višji ali nižji stopnji, v ktero so postavljene; po tem se pa tudi med sabo vežejo.
Gospod iz Dunaja prestavlja, kar nam je znano, nadžupana Obergemeindevorsteher. To bi bil komaj, pa ne še za prav moj véliki župan; nadžupan ni po mojim ne mali ne véliki župan, je več kakor kterikoli župan, je nad župane postavljen oblastnik, je tedaj to, kar pravimo Bezirkshauptmann. Kaj bi gospod djal, ki tak bistven razloček med Gemeinde - in Bezirksvorstehung nahaja, ako bi ministram v glavo padlo, namesto Bürgermeister reči: Bürger-Gemeindehauptmann? kar je tako lahko mogoče, kakor že skoraj za vsako reč rečejo: Kreis-, Bezirks-, Stadt-, Schloss-, Berg- u. s. f. Hauptmann in kar bi se skoraj bolj pristojalo. Kako bi mogel potlej Bezirkshauptmann poleg Gemeiddehauptmanna svojo veljavo ločiti? – Kreishauptmann je tudi vsa druga veljava, kakor Bezirkshauptmann, in po čem se ločita? po besedah Kreis in Bezirk gotovo ne, zakaj obojno pomeni po svojim etymon „Kreis“ in „circulus“ kakšnokoli okolico. Ločijo se tedaj samo po poménu, ki se jim da, zato imamo létas drugačne Kreise in Bezirke, kakor so bili lani in kdo je še rekel, de je to žalostna zmota, in de ti prekerševavci ne vedó kaj delajo?
Imé je imé; ono ne daje in ne odjemlje veljave; to storí le pomén, ki se mu daje. Nikar se zato ne bojte, de kmet, kadar bo vedil, komu „nadžupan“ pravimo, mu bo nar pred pod noge pogledal, ali res cokelj ne nosi, kakor se zna primeriti, de jih bo v daljnim cesarstvu kakšen župan nosil. Nadžupan bo zastran tega poleg župana ravno tako lahko svojo veljavo ohranil, kakor jo vsi Hauptmanni v svojih raznih pomenih za se ohranijo, desiravno so politiški, vojaški, kameralni, družbinski i. t. d.
Pa saj nikomur ne té ne une besede ne vrivam; sim le v razorano polje slovenšine zernice vergel, ki se je meni dobro zdelo, naj se že prime ali ne. Ali sim za to imé zmotnjavca zaslužil? Če se hočemo, po ti poti srečevati, kam pridemo! Z lepo se zmenimo, to bi znalo za vse prav biti.
Že za odpravo je bil zložen ta sostavek, kar v dokladi „Novic“ Nr. 36 nove pomislike in vošila v téh rečéh najdem. Najdem pa berž, de g. razlagovavca ne omečeta samo, ampak tudi po svoji misli boljši svetovata, in zato se mi zdi, de se bomo v kratkih besedah pogodili. Ta dva gospoda pravita, de samo iz županije izpeljevavne besede so ju od te jima že na ustih ležeče besede ostrašile. Škoda! saj ako so iména tudi nekaj daljši, tako nevkretne vender niso kakor nemške. Meni bolj dopade županijan kot župljan, ker bi vender kdo mislil, de je župljan samo iz Župelj domá. Dovolite, de vam té iména po svojim izpeljem.
Župan Bürgermeister, županov dem B. gehörig, župansk einem B. gehörig, županstvo die Würde eines B., županijsk der županija angehörig, županijan ali županíjec Gemeinde-Bürger, županijstvo Gemeinde-Wesen, županijanstvo G. Bürgerrecht, medžupanijsk G. Angehöriger, medžupanijstvo G. Angehörigkeit.
Kar zadeva Gemeinderäthe, nisim se bil tudi jez razločil ne za podžupane, in ne za županske svetovavce, in vam rad poterdim, de se naj vzame eno ali drugo.
Od nadžupanije sim zgoraj povédaI, de jo jez ne med- ampak nad županije stavim, zato tudi ne med ljudske, ampak za pervo nad ali čez županije od cesarske vlade postavljeno predstojništvo štejem. Z nemškimi iméni Hauptmann sim tudi dokazal, de se županija in nadžupanija brez vse zmote lahko obderží.
Bezirksgemeinde je tudi mene skerbela, in mislim, de bi bilo nar bolj prav je véliko županijo imenovati, ker je zapopadek več županij, in je vsih téh županij vélika županija (ne nadžupanija).
Kreisgemeinde naj bi bila potlej deželna županija (Landeshauptmannschaft). To ne dé nič, če jih je v kaki kronovini tudi več, kakor postavim na Češkim, saj je tudi skoraj v vsaki deželi več Landgerichtov. Deželni župan – Kreisobmann – bi bil potem verh vélikih in malih županov in pa pod deželnim nadžupanam Kreispräsidenten; Statthalter je pa kronovinski poglavar.
Če Kreisgemeinde deželno županijo imenujemo, bomo tudi tistim vstregli, ki pravijo, de Horvatje pod njo kaj druziga razumejo „Gespannschaft gleich Kreis im jetzigen einheitlichen Oesterreich.“
Kanton vpeljevati meni nikakor ne dopade, ker ga razun Gorenskiga težko kje drugej v tem pomenu poznajo. Na Notranjskim pravijo Eck- in Randsteinu „kanton“, postavim, na kanton sim zadel.“ – Kakor nadmožak ali verhovnik, tako je tudi okrog in okrožno tako splošno, de bi se ga jez prav rad ognil; ravno tako presplošno je imé poglavarstvo, če ga bomo pred vsako vradíjo vtikali. Saj bi bilo prav, de bi si kaj svojiga naredili, in ne zmiraj prestavljali! – To je moj svèt! In tudi jez s prestavljavcama za slovenšine voljo prosim: Posvetvajmo se, in ne delaj se vsaki za slovenskiga sultana, po kteriga žvižganju bi vsi drugi plesati mogli. Nikar ne dokazujmo, de nad Slovani res prekletstvo svojoglavne nesloge čuje, ki jim ni dalo nikdar h kaki veljavi in samostalnosti priti. – Kmalo bo trideset lét, de sim Slovenijo za svojo častito mater djansko čislati začel, in naj pred sim spoznal, de jo je nemškutija od vsih straní tlačila, in de si zato ni opomagati mogla; potlej so jo pa začeli njeni lastni sinovi – menim de od same radosti – vsakojako prečesavati, frizirati, preoblikvati in jo na vse straní žokati, de so jo vso zmeršili, de bi človek dandanašnji kmalo ne vedil, kakšina je. Pomislimo na „unitis“ – pa ne „oppositis“ viribus.
Graberski.
1) Treba je, de se zedinimo v tako imenitnih besedah, ki se zdaj vsaki dan velikrat rabijo. De se zedínimo, je pa treba, de se dobro pomenimo, in na ponudbo dane besede od vsih straní pretresemo. Zdaj je še čas zató, ker, kakor so sedanje postave začasne (provisorisch), tudi ni napčno, če nektere zdej rabljene besede le za začasne vejlajo, dokler niso po večíni poterjene. Besedi župan in županija ste se tako naglo sercu in jeziku slovenskiga ljudstva vrinile, de boste težko več veljavnost pri njem zgubile. To je očitno znamnje, de je z besedo »županija« častiti g. Graberski pravo zadel. Nekdanje soseske, občine (srenje) s svojimi »rihtarji« so bile vse kaj druzíga od sedanjih s svojimi župani, in kakor cesar vlada cesarstvo, kralj kraljestvo, knez knežijo, vlada – se vé de v primernim poménu in obsegu – tudi župan s svojimi svetovavci županijo. – Kar pa imé »nadžupan in nadžupanija« i. t. d. vtiče, se nesmemo poprej v pretresovanje utikati, preden niso bravci sami tega celíga sostavka brali. Vred.