Pomlad v pregnanstvu

Pomlad v pregnanstvu
Vera Albreht
Pomlad (Vera Albreht)
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albreht, Pomlad v pregnanstvu, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, rokopis, IN = 6800
Dovoljenje: {{licenca- Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Na leski prvo popje je vzbrstelo,
pod njo je komaj zadnji sneg skopnel,
nabrala v mahu sem, med travo velo,
mlad teloh, ki se ni še razcvetel.

Hodila sem po vlažni gozdni poti,
prek suhih vej in zrumenelih trav,
pomlad mi je prihajala naproti
v omami prvih marčevih vonjav.

Hodila v dvoje sva nekoč v pomladi,
sam hodi danes svoja pota vsak.
Čeprav med nama so daljav prepadi,
me vendar vselej spremlja tvoj korak.

Prevzela vso me je, prav kakor lani,
to vekovito čud rasti poznam …
Vendar ta cvet, ki mi zvenel je v dlani,
kam naj ponesem, komu naj ga dam?

Opombe urednice uredi

  1. V tretjem verzu tretje kitice pesnica z daljav prepadi, misli na negotovo usodo, saj sta bila v koncentracijskih taboriščih, Vera v Ravensbrücku, mož Fran pa v Dachavu.
  2. Prvotno tretja kitica je v rokopisu prečrtana, v tipkopisu je Albrehtova spremenila tudi naslov v Pomlad.