V duši tihi, sveli mir,
zunaj veter vre od juga:
ulica šumi kot struga
v okno pljuska ves večer.
Kaj prinasaš, veter blodni,
mi od daljnih krajev južnih?
Glas piščalk se zdiš mi tužnih
daleč, daleč v zemlji rodni.
V cvetju breg pod Nabrežino, cvetje v Brdih in Vipavi —
to-li tvoji so pozdravi,
moj spomin na domovino?
Zlato solnce po vsem morju,
v zlatem solncu bela jadra
dol do Pulja, Reke, Zadra —
to si videl ti v Primorju?
Kaj prinašaš, veter blodni,
mi od daljnih krajev južnih?
Glas piščalk se zdiš mi tužnih
daleč, daleč v zemlji rodni.
Cvetja ni pod Nabrežino,
ni v Vipavi, ni ga v Brdih:
tam v pesteh koščeno — trdih
narod stiska bolečino ...
