Pomladna bajka
| Pomladna bajka. Josip Vandot |
| |||||||||||
Pomladna bajka. J ^ | | | r y ^ j ^ 1 e je zletela velika ptica mimo tebe ali nad tabo, pa Ce si TR8s-M-Hp5 vprašal: .Matijec, hej, Matijec, povej mi, kako se pravi tcj M m^JM$i PI'C" Po g l e c l a ' i e M a " i e c ( i s ( o P(ic°. samo za trcnutek jo 7 r^SSBS^ 'e P°S'cdal, in je odgovoril: ,Ta plica se imenuje tako... m f ^ ^ ^ ^ i pa tako. Živi tam pa lam in ima te in take lastnosli!" •J|Bgfl_:_jg*J Včasih je povedal Matijec cclo zgodbo o plici. Če vg-^y~ si se mu čudil. kje je pobral vso 10 modrost, se je nasmehnil in je šel od tebe, naravnost v gozd. Morda se je priplazita po trati majhna. kotnaj vidna živalca, in si zakiical: .Matijec, hej, Matijec, tega Cudnega hrošča pa golovo ne poznaš !" — Pa je pogledal Matijec samo za Irenutek in se je zasmejal. ,,Ej, bralcc," je rekel pomilovalno, .moder si li, oj, strašansko moder. da še te živalce ne poznaš. Pravi se ji tako in tako in živi samo v gdzdu in s_e prikaže le tupatam na trati." Gledal si Maiijca z odprlimi očmi in si šel domov. — ^Ti pribiti Matijec, kaj vsega ne ve/ si mislil samprisebi. in te je bilo malo sram, da sam ne veš toliko, kolikor Matijec. nPa kje je vzel to učenost, ko je komaj deset let star?" Matijec je bil že spet pohitel v gozd — v svojc kraljestvo. Vsako* drevo mu je bilo znano tam, vsaka veja mu je bila Ijuba in davna znanka Poznal je vsako ptico in je vedel. da ima ta v tem grmu in druga na oni košati smreki gnezdo; petlepih mladičev leži tam in v drugem morda štiri. morda trije. Mehko perje imajo in lez toliko in (oliko dni bodo godni in bodo poleteli v svet. Za vsako mravljišče jc vedel Malijec; tukaj so hude arsice, vse so rumene in ugriznejo, da zaboli — a tam so črnice, velike in močne, in hodijo na rop k soscdnemu mravljišču. V malih (rumah odhajajo takole krofj desete ure, ko je le malo stražnikov pri sosedu in posije solnce skozi veje na mravljišče, na bela jajčeca. Pa se zapodč črnicc proti mrav- Ijišču in pokoijejo sfražnike; težko obložene z jajčeci se vračajo proti domu in so ponosne na svojo zmago. — — Dobro je poznal Malijec svoj gozd. Zdelo se mu je, kakor bi bil doma, če je slopil v tisle prijetne in blagodejne sence. Bilo mu je malo mar za vse igrače vaških tovarišev. Da je imei le malo časa, je stopil v svoje kraljestvo in je gledal veliko življenje, ki sc je vršilo tam dan na dan. Sždel je včasih k mravljiš£u i'n jc sedel (am cele ure in je giedal, kako so si zidale mravlje svojo trdnjavo. Ali pa je opazoval polža ali pa hrošča na zeleni irati — pa mu je bilo dobro v srcu. Včasih pa je ležal na trati in je postušal pličje pcljc. Tu je zažvrgolel kos, tam se je oglasil kobilar, in tam globoko v gozdu je odgovoril drozeg. Tažčica se je oglasila s srebrnim glasom in palček je začvrlikal v grmu — stresla se je veja in veverica je šinifa mimo, ali pa je priskakal kunec, in je odbrzela podlasica. Zaiajala je Jisica tam gori ; zaslišal se je jastrebov ^ ^ S i ^ i t sosedova muca — tatica je zamijavkala nckje blizu. Samotar jež je zašumel med listjem in lelka žolna je trkala na smreko; Sumele so žuželke med cvetovi m pisani metulji so letali lahnih knl mimo njega . . . Lepo jc življenje v gozdnem kraljestvu, 6e ga človek razume tako, kakor ga je razumel Malijec. Vse mu je ugajalo in prijetno mu je bilo v srcu, da ni čulil nikakih skrbi. Sam je bil, in zdelp se mu je, da je posial hipoma lak, kot so brezskrbni prebivalci širnega gozdnega kraljestva Mračno čelo se je zjasnilo, skrbi so se razgubile v tihem šepetanju zelenih lislov, in on se je vračal pomlajen in prerojcn domov. Vse je razumel Malijec, samo enega ni razumel in to mu je delalo mnogo žalosti — on namreč ni razumel jezika prebivalcev gozdnega kra- Ijestva Satno lo, edino lo — in Matijec bi si ne bii želel ničesar vet na svelu . . . Prišel bi v gozd, pa bi slišal, kaj poje plica na veji, umel bi, kaj si pripovcdujeta bralca citrončka, ki plavala čez gozdno tralo; vse skrivnosti in natrte bojevitih raravelj-črnic bi izvedel, in vse bi mu bilo jasno, kar rnu zakriva še zdaj tema nevednosti. Edino to si je želel Matijec na svelu ; posebno £e takrat, ko je prjšla iz solnčnega juga, kakor zdaj — rožna pomlad. Srce se mu je razširilo o tisti priliki. in zaklical je hrepeneCe v lihi gozdni mir: „0, pomlad, daj mi tisto moč, edino tisto moč!" — A pomlad ga ni čula, le njegov glas je odmeval po gozdu in jc hilel od smreke do smrcke . . .• Malijec se je bil zamislil .. . Na katero slezico bi stopil, da bi ga popeljala h kraljici pomladi1 Na kolena bi padel pred mogočno devo; roke bi dvignil in bi zaprosil: „ 0 . velika kraljica, daj mi moč, da razumem, kaj poje ptica na veji, da umem kaj se pogovarjata bratca citrončka. Moč mi daj, da slišim, kaj šumč bučelice med rožnim cvetjem!" In Matijec je zarcs poklekni! na parobu in je zaklical v gozdno kra- Ijestvo : ,O, kraljica pomladi, daj mi moč!" nNa pomo£,' se je oglasilo tam notri v gozdu, in Matijec se je začudil. Kdo se je izgubil v hosti in kliče zdaj na pomoč? — Vslal je, nastavil si pest na usta in je zaklical: ,Kdo si?' ^Vsesil," je odgovorilo iz gozda. In Malijec je hitel v gozd proli oni strani, odkoder je bil zasližal tuji glas. K studencu je prišel in je zagledal tam med grmovjem starčka. Dolgo belo brado jc imel in dolge svilnate lase. Zaplel se je bil v grmovje in se ni mogel rcšiti. ^Hvala Bogu, da si prišel, Ijubi deček," je izpregovoril starček. nGlej, zaplel sem se in težko se morem rešiH." Maiijec je vzel nož iz žepa in je odrezal nekaj vej. Pomagal je tu in pomagal je tam — in starček je bil rešen iz grmovja. Stopil je k studencu; pobožal je dečka po licu in mu je rekel: .Veš, jaz sem Vsesil, kralj gozdnih senc. Vsako željo ti lahko izpolnim. Rešil si me neprijetnega grmovja — in zdaj si voli, kar hočeš." ^ ^ Radost je obšla MatiCka. Nič ni pomišljal, ampak je odgovoril hitro: ^•L,Daj mi moč, da razumem vse, kar se pogovarjajo živali, velike in majhne, ^Beteče 1n hodeče." ^ H <sa 67 s» ,Dam ti to moč," je odvrnil Vsesil in se je nasmehlja). ,a glej, da ne vprašaš nobene živali, ko jih boš poslušal, ker v tistem trenutku izgubiS vso moč." In dotaknil se je Vsesil Malijca s tanko šibico. Pa se je jel Malijec krčiti; vedno manjši in lažji je postajal; čulil ni nikake teže več na sebi in tudi na tleh ni stal več, ampak se je zibal prosto v zraku. Z rokartii je mahnil in dvignil se je više; ozrl se je začuden nazaj, pa je videl, da ima namesto rok peruti, z zlatom posejane peruli. Splaval je preko studenca in se je pogledal v vodi — resnično, spremenil se je v zlatokrilega metulja in je plaval prosto nad zemljo! Juhej!" se je zasmejal Matijec veselo. ,Pojdemo, v daljne kraje pojdemo." — Odhitel je od studenca proti trati, kjer so cvetele najlepše rožice. Vsedel se bo na cvet; srkal bo sladki med in se veseli! lepega življenja. Domov poleti, pa podraži bratca Slavka; nalašč se mu da ujeti in mu potem odleti. Pa se bo kremžil Slavko in bo pretaka! solzice. — Mamici poleti na glavo in jim pohagaja; hudi bodo, pa ne bodo vedeli, da je listi zlatokrili metuljček njih sinček, njih poredni sinček Matijec! — Ej, to bo veselje, židano veselje in radost! ,Glei ga no — odkod je pa ta?" Zaslišal je za sabo glas in se je obrnil. Zagledal je dva citrončka, lcj sta hitela tudi na trato; ogledavala sta ga radovedno in sta sc mu čudila. BZdi se mi, da je Dolcnjec. Ob zeleni Krki je doma, kjer se smeje solnce tako prijazno," je odgovoril tovariš. ,,Lepi griči so (am in širne loke in pisani vrli. Male deklice se izprehajajo tam in se pogovarjajo z metuljčki... Hm, lani sem bil tam, pa grem letos tudi doli. Kajne, ti greš z mano ? Rečem ti — lepe pomladi so na Dolenjskem.' In prikimal je prvi citronček. ,Pa pojdem," je rekel. .Vprašajva zlatokrilca. morda gre tudi on z nama. Bo nas vsaj več." — Priletel je k Matijcu in ga je nagovoril: ,,Moje itne je Prhutavček, a ta je moj (ovariš Poletavček . . . Greva na Dolenjsko in te vprašava, le hočeš tudi z nama?'1 ,]az sem pa Matijec," odgovori zlatokrilec. ,Hm, na Dolenjsko gresta ? Tudi mene mika tja doi — imam strica tam. Kraj vinskih goric si je sezidai lepo hišo: sredi hribčka sloji, a spodaj šumi zelena Krka." ,,Ej, to je pa lepo," se razvesclita. Prhutavček in Poletavček. In vsi trije bratci metuljčki se usedejo vsak na en cvet in srkajo sladki mecl iz nežnih čaš. Matijec je bil ves razposajen od samega veselja. Dvignil se je visoko v zrak in se je spustil pctem hipoma na trato; posrkal je nekaj kapljic medu, pa se je zaletel spel v stran, napravil vclik krog jn je prilelel spel nazaj. Saj pravim — norčav je bil od samega veselja. Ko so se naužili medu, so se spustili naprej. Iz gozda so leteli čez travnik proli vasi in so plavali mimo Matijčevega doma. Slavko je sedel pred hišo in se je igral s konjem. Matijec je poletcl k njemu in se mu je usedel na roko, dasi jc klical Prhutavček zanjim: ,Ne hodi! Ujamc te, pa te pobije." Malce se je prestrašil Slavko, a razveselil se je iepega metulja. nMama, mama, poglejte ga!" je zaklical radosten v vežo. Prišli so mama in so pogledali metulja. ^ ^ ,Re5, kako je lep!" so rekli. A v listem trenutku se je dvignil MatijeH s Slavkove roke in je sedel mami na lasc. Slavko se je nakremžil, ker m.u je ušcl lepi metuljček, pa mama so se razhudili, a lepi metuljček je zfelef in se je zasmejal — seveda, kakor se smejejo metulji. ,Hej, Slavko, hej, mama! Pa me nc poznata in ne mislila, da sem Matijec . . . Hi hi." Smcjal se je melulj — Matijec in je bil ves razigran. Vseokrog se mu je smejalo in on se je smejal vsemu. ln čudila sta se mu tovariša in ga izpraševala. zakaj je nagajal lam ženi in otroku. BHm, to je moja skrivnost . . . Prime me včasih veliko veselje, pa sem malo norčav. Kakor mladi sultanček — pobijal se je z glavo v steno iz same norfavosli in se je smejal: Hihihi!" Prišli so iz vasi, na polje so prišli in so hileli dalje. Krog njih se je smejaia pomlad, vsa polna krasote je bila, in ptiči so žvrgoleli pesmi. In Matijec jih je razumel; to so bili spevi, zloženi na čast pomladi, lepo so se slišali in so bili polni veselja. Na polju so črlikali črički svojo vedno se glasečo porednico o RacLu, in žuželke so šumele uspavanke poljskim rožam, da so zaspale sirote in da so jim potem pokradle laže sladki med ... Lepo se je zdelo Matijcu to življenje; vsak trenutek mu je prinesel nekaj novega in rad bi bil vprašal tovariša o tem ali onem, pa se ni upal, ker jc vedel, da se izpremeni takoj v človcka, Ce zastavi ]e eno vprašanje. Radovedno so ga ogledavale živali, velike in majhne, leteče jn hodeče. ,,Ta je pa krasen," so govorile. nBog ve, kje je njegov doni . . . Morda je prišel iz dcvete dežele?" — Tako so govorilc živali in so se mu čudile. Matijcu se jc zdelo dobro, da ga občuduje vse, in vesel je kramljal s citrončkoma. Solnce se je nagibiio. ko so prileteli do gozda ; okrepčaii so se z medom višnjeve orhideje in so 5li pod širok gabezev !ist počivat. Daleč so te bili od doma; nič več niso videli belih sncžnikov, ampak zelene gore so se dvigale pred njimi. Mrzel vetrec je vel, da jih je zeblo. Matijec se je sliskal k lislu in je zaman poi^kuSal zaspati . . . Ah, da ni melulj, bi spal zdaj lepo doma; z gorko odejo bi se zagrnil in bi zasanjal lepe sanje. A zdaj mora prenočevati pod mrzlim listom in se greti ob svitu visokih zvezd. Skoro skesal se je, da je postal meiulj; a takrat je zaspal in zbudil se jc šele tedaj, ko je stalo solnce te visoko na nebu. Citrončka sta že obletavala cvetove in sta pila med. Pridružil se jima je Malijec, in čez čelrl ure so leteli že naprej. V daljavi so videli veliko mesto. Slala jc tam hija pri hiši, palaCa pri palači, in dim se je dvigal iz hiš. Kakor zamaknjen je gledal Matijec tislo veliko in lepo mesto. Vzdramil ga je Sele Prhutavček, ki je vzkliknil naenkra! pretrašen kraj njega: ,,Bežimo, Zlatokrilec — Matijec! Tarn prihajajo dečki, da nas polovč ..." In resnično — bližali so se oprezno dečki in so imeli tule v rokah. ,Ah, kako lep metuljl" so vzkriknili dečki in so se zapodili za Matijcem. A Matijec jc bežal, kolikor so mu dopuščale moči. Vedno bliže so mj bili lovci, Cutil je te sapo, ki je prihajala od lovcčih tulov, in je bil prepričan, da ga ujamejo zdajpazdaj — a glej, naenkrat se zasveti pred njim reka. Poieti £ez njo in je bil reSen. Za njim sta se pripodila citrontka, in vsi Irije so hvalili Boga, da so srečno ušli iz nevarnosti. Odpočili so se, pa so potem mahnili kraj rcke dalje Od lakrat je bil Malijec v vcdni nevarnosti. Lovili so ga zaradi njegove krasole in vse, staro in mlado, bi ga bilo rado imelo. Veliko se je trudi! Matijec, da je srečno pobegnil, a doslikrat je bil že v smrlni nevarnosli. Spoznal je, vedno bolj spoznaval: med človekom in živaljo traja neprestan boj. Zalezujela drugdrugega in tisti, ki je slabši, mora pasti in poginili . .. A tudt to je spoznal Matijec, da sc sovražijo živali, vehke in majhne, hodefe in leteče in preganjajo in zalczujejo drugadrugo. Večen boj vlada med njimi in ne prestane niti za trenutek. Kri teče dan na dan. Skrivajo se in plazijo in napadajf) iz zasede. Pravica in zmaga je na strani močnejSega — in boj iraja dalje brcz prestanka in konca.. . Včasih je mislil Matijec: Srečne so živali, ki žive tako lepo in brezskrbno v prosti naravi. Mirno jim teko dnevi in še ne zavedajo se nesreče in bolesti . . . A zdaj je spoznal, da se je varal, in je čutil, da je človek le najsrečnejše bitje na svetu. Vsega ima dovcrlj; moči ima, da se bori z nesrečo; pripomočkov ima, da se brani prcd sovražnikom; in pamet ima, da lahko spozna, kje ga pričakuje nesreča. A kje imajo uboge živali vsa la sredstva? Branili se ne morejo, ie jih napade premoč, in ludi pameli nimajo, da bi se izvile pred pretcčo nevarnosijo. Resnično — ne holel bi biti žival. ln Matijec je postajal vedno žalostnejSi. NiC več ni lefal norčavo od cveta do cveta, le tupatam je posrkal kapljico medu in si je skoro želel, da bi bil spet Matijec, kakor v prejšnjih dneh. Prisla je nevarnost za nevarnostjo. Matijec se je tresel pred vsakim šumom in je gledal bojeCe črez polje, te ne pride odkod zloben tlovek, da ga pobije. Noči &o bile mrzle in zeblo ga je, ko je mora! prenočevati na prostem pod zelenim lističem. Citrončka sla ga tolažila, a zaman; Matijec je izgubil vsc veselje in je želel, da bi bil spet Človek. »Povprašam ju po tem in onem in tako bom spel Matijec," je pomislil. Toda kam bi šel potem, ko je prišel že tako daleč od doma? Srcdi neznanega sveta bi stal sani in zapuščen in bi ne vedel ne naprej, ne nazaj. Vrniti se ludi ni mogel, ker ni maral več prcslajali nevarnosti, kalerim je bil komaj ubežal. — Tako je pa hilel rajši s tovarišema naprej in je upal, da pridejo boljši dnovi, ko se jim zasmeje lepa Dolenjska. Res — peti dan zjutraj so splavali iz temnega gozda. Pred njim se je lesketala Sirna poljana, posejana s lisočerimi najlepšimi cvetovi. Šumelo je tam liho in skrivnostrio in dehtelo z velikim prijetnim vonjem. Dvigal se je tuinlam hribJek, napol je bil porastel z vitkimi smrekami in se je kopal v toplih solnčnih žarkih. Čudovita krasola se je dvigala nad tem svetoni- ,To je Dolenjska," je omenil Poletavček in je zavriskal. Zavriskala sta za njim Prhulavček in Matijec, in vsi trije so se zapodili na poljano. Olej, tam se je vila zelena Krka kraj gozdiča: tupatatn se je zibal lahek čolnič na nji in na njenem bregu so stale bele prijazne hišice. Odnekod se je glasila vesela pcsem in se je prijetno razlegala čez poljano. ,,Tu me ne bo preganja! nihče," je mislil Matijec. A komaj se je približal prvemu človeku, se je ie bližala nevarnosl. Človek je zamahnil po njem in je stekel za njim. In katnor se je pokazal, je mahalo vse, staro in mlado, s klobukom po njem, da bi ga ujelo. In videl je Matijec : vojska med človekom kakor povsod, nepreslan boj živali med sabo. Slabo pada, a močno se veseli zmage . . . Prišli so na prijazen vrtič; tam spredaj je stala vrsta visokih kostanjev in tam zraven lepa, bela hiša. Više zgoraj ]e zelencl gozdie, poln vitkih smrek. in tam spodaj je šumela zelena Krka. V gozdič so Sli in so našli tam veliko pojedino. Na zeleni trati je sedelo vse polno metuljev, belih in rumenih, čfnikastih in pisanih. Veliki rogači so migali s širokimi kleščami, bučelice so sedele mirno na trati in muhe drobne in lolste, so stale na bilkah. Vse je migalo lam zraven kamena — sploh vse žuželke od komarja do največjega metulja — pavlinčka — so bile zbrane tam. Na sredi so stale posodice polne medu, zraven pa se je dvigal visok Irpotec, in tam gori je stal sršen in je govoril zbranim. ^Tovariši in tovarišice," (ako je govoril. nSklical sem vas na pojedino, zato da se pogovorimo o važnih rečeh. Glejte, ne bom razkladal na široko, ker nisem prijatelj dolgih govorov in vem, da ste vse razsodne žuželke. Mir hočem namreč napravili med živalmi, da se ne bodo klale druga druge; mir hoCem rapravili med živalmi in človekom, da ne bo preganjal nas in me tudi njega ne. To je namen tega shoda, in jaz predlagam: naj se od- Kšljejo zastopniki na vse strani, da se vendar enkrat napravi mir na zemlji." Umolknil je sršen in je zletel s trpotca. Vse je soglašalo z njim, in itijec je tnislil: Olej, edini pametni sršen je priSel do tiga dobrega sklepa. — Vsi so se že veselili lepega miru in so že hoteli poslali komarja k Cloveku kol odposianca. A v (em se je zgodilo nckaj groznega. Naenkrat so zakrile vso trato tri široke veje in so pomandralc vse, ' kar je bilo na zborovanju. Le dve ali tri muhe, le dve ali tri bučele so se zmuznile z največjim naporom pod vejami in so odhitele s trate — vse drugo pa je bilo mrtvo, slrlo . . . Kraj trate so pa stali trije dečki: hudobno so se smejali in se veselili svoje zmage. Zapazili so bili veiiki zbor žuželk, odrezali so veje, pa so naenkrat udarili po trati . . . Ko so vzdignili veje, so videli vse pobito — le velik in zlatoknl metulj se je dvignil še in je odbrzel preko grmovja . . . Srcčno je ušel Matijec smrti. Frfolaval je še nekaj časa lam za grmom kakor v omotici, potem pa je sedel na visoko smreko kraj gozda in je gledal otožcn na ccsto .. . Žalostno sla poginila tovariša cilrončka, in zdaj je sam na svetu; daleč je od doma in ne ve ne kam ne kod. Čemu se je izpremeni) v melulja in je 5el na pot daleč v tujo dcželo ? Doma bi mu bilo zdaj dobro, in ne mučils bi ga sktb. ln mama jočejo zdaj za njim, ker je izginil: in oče ga iščejo okrog, pa nc vedo, da se polika kot tnetulj po svetu.
W^T Kar zagleda Matijec na cesti strica. Takoj ga spozna in poleče k njemu. »Stric, stric,* zakliče, ,jaz sem Matijec " Stric je pogiedal lepega melulja in je šel dalje. Takrat šeie se je dcmislil Matijec, da jc tnetulj, in ga slr/c zalo ne more spoznali. Letel je nazaj v gozd, prav v grm je splaval in se je vsedel k velikemu hrošiu, ki je zdihoval in rožiJ bridko. Zasmilil se je Malijcu, pa ga je vprašal: ,Ti, M hrošč, kaj pa te boli lako, in kakšna je tvoja usoda •' f A hrošč se je zdel Matijcu vedno manjši, in grm se je krčil vidno prcd njegovimi očmi . . . On pa jc postal hipoma velik, in ko se je ozrl okrog sebe, je spoznal, da je spel človek. Imel jc islo obleko kakor lakral, ko je rešil Vsesila; Ista kapica mu je tičala na glavi in ie islo pero je bilo zataknjeno v njo. Ej, Malijec je bil spet: vprašal je hrošča, pa se je izpremenil . . . Vesel je hilel iz grma na cesto in jc vidcl tam gori še strica. — .Stric, stric!" je zaupil. ]n slrJc se je obrnil; zagiedal je Matijca in ga je spozna) lakoj. In Matijec mu je pripovcdoval svoje Cudovite življenje, slric je migal z glavo in tnu ni hotel verjeti. . . En dan je ostal Matijec pri slricu, polem se je pa peljal z njim proli domu — daleč na Gorenjsko. Razveselili so se ga doma, kajti iskali so ga bili že povsod. Objokovali so ga že vsi, ker so misliii, da je ie mrlev — pa ti pride kar naenkral, pa pravi, da je bil melulj in da je kralj gozdnili senc vsega kriv. In spomniia sla se mama in Slavko tislega lepega melulja in sta mu verjela. Veseije je bilo na domu, in Matijec je sktenil takrat, da se ne mara izpremenili nikdar več v metulja .. jescni je bilo potem — in Matijec je šel v mes(o v žofo. Težko jc ™ zapuslil zeleni gozd. Skoro jokal je, ko ga je videl zadnjikrat. Veje so bile I vse rosne; le tupatam je začinkala sinica, a Malijec ni razumel več tislega M jezika Zdclo se mu jc, da kliče sinica: ,Ne hodi! Ostani pri nas 1" — Pa • je bilo težko Matijcu; a v istem trenutku so potegnili konji in voz je zdrčal U proti mestu . . . I Čez dolgo vrsto let pa je posta) Matijec slaven in učen profesor • prirodoznanstva. Njegova slava je Sla po vsem svetu, in vsc je Castilo učenega moža. Živel je v velikem mestu, a včasih se je pokazal tudi v rodno vas in v svoj Ijubi, slari gozd kraj vasi. Videli so ga vaSčani, kako J je sedel zamišljen včasih na Irali in je pisal v debelo knjigo. . . I Jos. Vandot