Pomladni veter (Igo Gruden)

Kaj bi nam pel o ljubavi, poet? Pomladni veter (Gruden)
(Primorske pesmi)
Igo Gruden
Domotožje (Gruden)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


V duši tihi, sveti mir,
zunaj veter vre od juga;
ulica šumi kot struga,
v okno pljuska ves večer.

Kaj prinašaš, veter blodni,
mi od daljnih krajev južnih?
Glas piščalk se zdiš mi tužnih
daleč, daleč v zemlji rodni.

V cvetju breg pod Nabrežino,
cvetje v Brdih in Vipavi —
to-li tvoji so pozdravi,
moj spomin na domovino?

Zlato sonce po vsem morju,
v zlatem soncu bela jadra
dol do Pulja, Reke, Zadra —
to si videl ti v Primorju?

Kaj prinašaš, veter blodni,
mi od daljnih krajev južnih?
Glas piščalk se zdiš mi tužnih daleč,
daleč v zemlji rodni.

Cvetja ni pod Nabrežino,
ni v Vipavi, ni ga v Brdih:
tam v pesteh koščeno-trdih
narod stiska bolečino.

Narod lastno zemljo kolne,
težki glas iz Istre čujem;
kako dolgo še? — vprašujem
si v brezupu misli bolne ...

Ah, odgovora nikjer —
samo veter vre od juga;
ulica šumi kot struga,
v okno pljuska ves večer.