Posadka
← Temna očala | Posadka Sončni voz Tomaž Šalamun |
Triptih → |
|
Nem je Gospod v šotoru, ne pri
kosilu. Vešča ima rada premete iz
kosa lesa. Kadar ne steguje vratu,
pije. Bog jo je prinesel na ladjo na
plečih in jo potem tam zapustil.
Izogibala se je mornarjev. Morje
je zrla s krpico. Gledala je skozi
šipo, ki je bila debela. Ste
videli voziček? V morju sta
dva vozička. Modri in beli.
Ribe ne ločijo barv, zato vešča
straži. Ribam se odpirajo
mehurji. Vešče prikličeš h kosilu
skoraj nikdar. Tenente! Tenente!
Zamenjala se je posadka. Morje je
postajalo rumeno in napihnjeno.
Vešča je stekla k cedilcu.
Vse življenje je bila tako
zamišljena. Zamudila je pravi
dok. Tenente! Tenente! Ni
razumela. Zamenjala se je posadka.