Radi razžaljenja časti: Razlika med redakcijama

odstranjenih 117 zlogov ,  pred 9 leti
brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
{{naslov-mp
| prejšnji=
| naslednji=
| naslov= {{mp|naslov|Radi razžaljenarazžaljenja časti}}. Humoreska.
| avtor= Ivo Česnik
| spisanoopombe= Postavila Ema Repnik.
| opombe= Objavljeno v [[Ilustrirani glasnik]] 1914, št. 4 (24. septembra); 5 (1. oktobra)
| obdelano=2
| izdano= ''{{mp|delo|Ilustrirani glasnik}}'' 1/4—5 ({{mp|leto|1914}})
| spisano= Postavila Ema Repnik
| vir= {{fc|dlib|T0S4OSRH|s=38—|dLib 4}}, {{fc|dlib|ZNPREL39|s=|dLib 5}}
| vir= [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0S4OSRH/?pageSize=25&fyear=1914&query=%27rele%253dIlustrirani%2bglasnik%27 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNPREL39/?query=%27keywords%3dilustrirani+glasnik%27&pageSize=25&fyear=1914 dLib]
|licenca dovoljenje=javna last
}}
 
se nisem tožila. Zdaj pa —«
 
«»Kaj lažeš!« jo je zavrnila Neža Lukežič.
 
»Tiho!« je zagrmel moj predstojnik in
 
» Žlahtni
gospod sodnik,
ne vem,
odpustil, če le ona meni odpusti.«
 
»Ali Vi odpustite tastu, Marija Hrovatin?«
«
 
»Ne odpustim, za vse na svetu ne.«
 
»Dobro! Zapišite! — Zbogom,
gospodje
 
Odšla sta zastopnika ter tast in
E, pravde so zvite in drage!
 
Zdaj je atmosfera čista. Gotovo poravnam vse zadeve mirno, ker je soba prazna odvetniških koncipijentov,.«
 
V razpravno dvorano je sluga poklical Šfiligoja Ivana, petdesetletnega suhega moža s kosmato brado, pijanega razgrajača, in Matevža Berceta, majhnega možica, ki je bil slep na eno oko.
 
»Zahtevam doktorja, perimejkuši! Kje je moj doktor?"« je začel vpiti in razgrajati Šfiligoj.
 
Moj predstojnik se je ujezil in ga ozmerjal, a pijanec je venomer kričal:
 
»Počakajte, dam Vam doktorja,« se je
predstojnik in vstal. »Kaz^nujemKaznujem
Vas z disciplinarno kaznijo 24 ur zapora,
ker ste prišli vinjeni k razpravi in se tu
nespodobno vedete. Ali ste razumeli? Odvedite ga v zapor!«
 
' * »CujteČujte, Berce! Odtegnite tožbo!
Kaznovan je že dovolj in drugič bo
pametnejši. Na pijančeve besede ni
veliko zidati. Lump Vam je rekel,
falot. Kaj bo to? Vsi ljudje vedo, da ste poštenjak."«
Kdo bo plačal priče?
priče ne doe ničesar. Do Bukovega vrha ni 15 km, obenem pa so vse priče kmetiški posestniki. Po zakonu ne dobe ničesar. Spijte skupaj liter vina, pa bo! - Naj pridejo noter Vaše priče!"«
 
Prišli so vsi trije postarni in zastavni kmetje in se začeli prepirati za plačilo. Ko jim je moj predstijnih zapretil, da jih zapre, če bodo razgrajali in vpili, so odšli in se zaklinjali, da ne pridajo nikdar več pričat.
 
Klical je par za parom, govril na dušo in sce nekaj časa; če to ni pomagalo, je vpil in robantil in klel, da so se ženske tresle in moški ujezili in odšli. Tako je vse poravnal
kratko in dobro. Moj predstojnik se je oddahnil, vstal in mi pripomnil: "»Ali nisem hiter?"«
 
Hitri ste, gospod svetnik!
[[Kategorija:Ilustrirani glasnik]]
[[Kategorija:Kratka proza]]
[[Kategorija:Dela-R]]
[[Kategorija:Dela leta 1914]]
1.476

urejanj