Radi razžaljenja časti: Razlika med redakcijama

| prejšnji=

| naslednji=

| avtor= Ivo Česnik

}}

 

se nisem tožila. Zdaj pa —«

 

 

»Tiho!« je zagrmel moj predstojnik in

?«

 

gospod sodnik,

ne vem,

odpustil, če le ona meni odpusti.«

 

 

»Ne odpustim, za vse na svetu ne.«

 

»Dobro! Zapišite! — Zbogom,

 

Odšla sta zastopnika ter tast in

E, pravde so zvite in drage!

 

 

V razpravno dvorano je sluga poklical Šfiligoja Ivana, petdesetletnega suhega moža s kosmato brado, pijanega razgrajača, in Matevža Berceta, majhnega možica, ki je bil slep na eno oko.

 

 

Moj predstojnik se je ujezil in ga ozmerjal, a pijanec je venomer kričal:

 

»Počakajte, dam Vam doktorja,« se je

Vas z disciplinarno kaznijo 24 ur zapora,

ker ste prišli vinjeni k razpravi in se tu

nespodobno vedete. Ali ste razumeli? Odvedite ga v zapor!«

 

Kaznovan je že dovolj in drugič bo

pametnejši. Na pijančeve besede ni

veliko zidati. Lump Vam je rekel,

Kdo bo plačal priče?

 

Prišli so vsi trije postarni in zastavni kmetje in se začeli prepirati za plačilo. Ko jim je moj predstijnih zapretil, da jih zapre, če bodo razgrajali in vpili, so odšli in se zaklinjali, da ne pridajo nikdar več pričat.

 

Klical je par za parom, govril na dušo in sce nekaj časa; če to ni pomagalo, je vpil in robantil in klel, da so se ženske tresle in moški ujezili in odšli. Tako je vse poravnal

 

Hitri ste, gospod svetnik!

[[Kategorija:Ilustrirani glasnik]]

[[Kategorija:Kratka proza]]