Abadon: Razlika med redakcijama

Ribiča molče veslata dalje, Samorada pa neso nevidne roke lahno in varno proti vzhodu. —

{{prelom strani}}

 

Blizu tiste rečice Sotle, katera že tisoč let politiško loči Slovence od Hrvatov, na nizkem obrežji, polagoma rastočem iz ravnine, stoji prostoren, čveterokoten, visokozidan ograd s stolpiči na vsakem oglu. Sredi južne stene je tik ceste širok vhod, katerega zapirajo stara železna vrata; pri vratih znotraj sloni vratarjeva hišica z oknom na cesto. V sprednji polovici rečenega ograda se razprostira belo posuto dvorišče; na obeh straneh te polovice se vrste gospodarska poslopja, hlevi, skednji, kleti in žitnice ter stanovanja za družinčad. Na sredi, na vse strani prosto, pa stoji gospodsko poslopje s plemenitaškim grbom nad veznimi vrati, stara vender ukusna stavba z visokimi okni in z nadstropjem. V ozadji obzidanega čveterokotnika pa je skrbno obdelan sadovnjak z novim cvetličnjakom.

Abadon veli Samoradu, naj razpolaga s spalnico, naj bode njegovih pet ur spanja brez spominov na denašnji dan in brez težkih sanj. Ko prisveti jutranje solnce, vzbudil se bode Samorad v zračnih višavah nad Sredozemeljskim morjem.

{{prelom strani}}

== III. ==