Wikivir

Premetena ciganka: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Madi (pogovor | prispevki)
1.476 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 4:
| naslov= {{mp|naslov|Premetena ciganka}}.
| avtor= Anonimno
| obdelano=34
| izdano= ''{{mp|delo|Domoljub}}'' 15. december 1892 (5/24), 206–209290–292
| vir= {{fc|dlib|VL99PO6F|s=206–209290–292|dLib 24}}
| dovoljenje=javna last
}}
 
Ko je princ Evgen Savojski oblegovai mesto Belgrad,
 
Ko je prioc Evgeo Savojski oblegovai mesto Belgrsd,
sedelo je lepega večera v majhnem šotoru mnogo častnikov
itiz njegove vojne, ki so se glasno pogovarjali, krobotalikrohotali,
vmes pa na kvarte igrali.
 
.Zakaj pa danes tako kmalu idete domov, Vendič?'
»Zakaj pa danes tako kmalu idete domov, Vendič?«
vpraša stotnik KeUč svojega tovariša.
vpraša stotnik Kelič svojega tovariša.
.Vsaj vest«, da moram nocoj celo noč stražo nadtorovati!*
 
»Vsaj vest,« da moram nocoj celo noč stražo nadzorovati!«
reče nato Vendič.
 
.Pri takem vremenu Vas gotovo ne bo Turek nadlegoval,
»Pri takem vremenu Vas gotovo ne bo Turek nadlegoval,
še manj pa ponoči', tavrne ga oato stotnik
še manj pa ponoči,« zavrne ga nato stotnik
Kelič.
 
Toda Vendič se vkljub vsem prošnjam stotnika
Keliča napravi k avojemusvojemu šotoru, botelhotel se je š«še prej nekoliko
odpočiti.
 
— .Je že topet tu U babura!* zakriči stotnik razjarjen
— »Je že zopet tu ta babura!« zakriči stotnik razjarjen
po odbodu Vendičevem.
po odhodu Vendičevem.
 
— Bila je namreč stara ciganka, katera je vsak dan
tabaialazahajala v avstrijski tabor in vojakom prinašala tobaka in
smodk.
 
— .Hoj, starka, ali znaš ti tudi prerokovati?* vpraša
— »Hoj, starka, ali znaš ti tudi prerokovati?« vpraša
jo eden itmed častnikov.
jo eden izmed častnikov.
.Znam, pa saj mi gospodje tako ne boste nič verjeli*
 
4, deje netaupno ciganka.
»Znam, pa saj mi gospodje tako ne boste nič verjeli,«
.Ce res maš, pa prerokuj meni!*
deje nezaupno ciganka.
G temi besedami pomoli ji eden obe dlani, da bi
 
it o jib po avoji stari cigaoski šegi brala bodočoost..Veliko premoženje boate podedovali, toda t«
»Če res znaš, pa prerokuj meni!«
se boste praidali io pravdo boste srečno dobili!«
 
.Dobro! Dobro!* zakričali so vsi.
S temi besedami pomoli ji eden obe dlani, da bi
.Prerokuj š« meni", prosi jo drogi.
Iz njih po svoji stari ciganski šegi brala bodočoost.
.Vi boste geoeral postali', deje starka.
 
pTo je pa še oajbolje*, reče veseli častnik.
»Veliko premoženje boste podedovali, toda še prej
.Sedaj daj pa še meni.' reče stitnik Kelič iijj
se boste pravdali in pravdo boste srečno dobili!«
 
»Dobro! Dobro!« zakričali so vsi.
 
»Prerokuj še meni,« prosi jo drogi.
 
»Vi boste general postali,« deje starka.
 
»To je pa še najbolje,« reče veseli častnik.
 
»Sedaj daj pa še meni,« reče stotnik Kelič in ji
tudi pomoli svoji roki.
 
Ciganka dolgo gleda zamišljeoa vanje, potem poglej
Ciganka dolgo gleda zamišljeno vanje, potem pogleda
zopet v obraz Keliču iu ne črhne besedice.
zopet v obraz Keliču in ne črhne besedice.
— .Govdri, babura!*
 
— »Postite me", reče ciganka .meni se mudi domov!'
— »Govôri, babura!«
— .It tega ne bo nič; prej mi moraš š« razodeti
 
svojo skrivnost!"
— .»Pustite me,« I*reče zavpijeciganka še»meni enkrat.se Sedajmudi pa btoptdomov!«
 
Kelič k nji ter ji a prstom iugaje zapre pot.
— »Iz tega ne bo nič; prej mi moraš še razodeti
.No, ako ravno hočct« vedeti, saj je to Vaša ret.
svojo skrivnost!«
ne moja. Se to noč boete umrli *
 
Kelič avoje začudenosti seveda ni mogel prikriti it
— »Pustite me!« zavpije še enkrat. Sedaj pa stopi
vse je obmolknilo za nekoliko trenotkov. Molče izvleče it
Kelič k nji ter ji s prstom žugaje zapre pot.
žepa vaak svojo listnico in vri« eigaoki nekoliko krajcarjev.
 
Kdo se bode oeki bal groženj stare babure?
»No, ako ravno hočete vedeti, saj je to Vaša reč,
Naenkrat je strah vae umiril in prejšnja radoat je
ne moja. Še to noč boste umrli.«
topet nastopila.
 
Ni še prešla ena ura, ko pride naznanilo, da j«
Kelič svoje začudenosti seveda ni mogel prikriti in
častnik Vendič smrtno bolan in da atraže ne more nadzorovati.
vse je obmolknilo za nekoliko trenotkov. Molčé izvleče iz
Vrata zadene torej Baflina.
žepa vsak svojo listnico in vrže ciganki nekoliko krajcarjev.
.Tako, in jutri sem pa jaz na vrsti. Lehko noč.
 
Bsflin! Kaj pa naj sedaj mi počnemo tu?* reče ostalia
Kdo se bode neki bal groženj stare babure?
tovarišem Kelič..Mi ostanemo pri Vas, Kelič, ua se Vam nocoj kaj
 
hudega ne prigodi", dejali c • mi tovariši.
Naenkrat je strah vse umiril in prejšnja radost je
zopet nastopila.
 
Ni še prešla ena ura, ko pride naznanilo, da je
častnik Vendič smrtno bolan in da straže ne more nadzorovati.
Vrsta zadene torej Baflina.
 
»Tako, in jutri sem pa jaz na vrsti. Lahko noč, Baflin! Kaj pa naj sedaj mi počnemo tu?« reče ostalim
tovarišem Kelič.
 
»Mi ostanemo pri Vas, Kelič, da se Vam nocoj kaj
hudega ne prigodi,« dejali so mu tovariši.
 
Komaj četrt ure mine, ko pride novo poročilo, da
se je Baflinov konj splašil, |eidecajezdeca raz sebe vrgel in pri
tem si je Baflin desno roko spahnil. —− In vrsta pride
tedaj na Keliča, da gre nadzorovat straiostražo. On prikrije
drugim svojo strabopetnost.strahopetnost, zato vstaaevstane in molčimolčé odide.
 
.Danes ne bode nič nevarnega, saj del gre, kakor
»Danes ne bode nič nevarnega, saj dež gre, kakor
da bi iz škafa lilo, zato bode Turek raje v svoji luknji
čepel",« zaklicali so mu tovariši odhaiajočemuodhajajočemu ter ga hrabrili.
 
Drugo jutro se je ie širila novica od ust do ust,
Drugo jutro se je že širila novica od ust do ust,
da je včeraj po noči Tnrek t veliko močjo udaril na
da je včeraj po noči Turek z veliko močjo udaril na
avstrijsko straio in da je stotuik Kelič mrtev. Se bolj pa
avstrijsko stražo in da je stotnik Kelič mrtev. Še bolj pa
so bili vsi radovedni ono ciganko pozoati, ki je Keliču
so bili vsi radovedni ono ciganko pozvati, ki je Keliču
smrt prerokovala. Vaak se jo je bal, in vendar hotel, da
smrt prerokovala. Vsak se jo je bal, in vendar hotel, da
bi tudi njemu prerokovala.
 
Tako mine topetzopet nekoliko dnij.
 
Že dolgo časa je opazoval avstrijski general, da
Turki ved6vedó ta vse načrte svojega sovrstnika in da se
potem po njih ravnajo, zato je tapovedalzapovedal vsem vojakom,
da naj strogo parijopazijo na vohnne ali ovaduhe. Zastonj so
si prizadevali jih zaslediti. Konečno so jeli strogeje postopati
s staro ciganko. Prijeli so jo ioin so se kmalu prepričali,
da je po noči k Turkom zahajala in jim prinašala
vse načrte sovrainikovesovražnikove. Trdo so ji roke zvezali in bila
je na smrt obsojena.
 
»Ti si drugim prihodnjost prerokovala, sama sebi
je pa nisi mogla?"« zasmehuje jo poveljnik. Ciganka pa
se ni dosti zmpnilazmenila za to zasmehovanje ter je uničevalno
opazovala pričujoče..

»Ali znaš res prerokovati?"« vpraša jo zopet drugi;
.»kako pa si mogla vedeti, da bo Kelič Šeše isto noč umrl?"«
 
.Bavno tako, kakor v&n za-ee, da bom še danes
»Ravno tako, kakor vém za-se, da bom še danes
mrtva!" reče smeje se ciganka.
mrtva!« reče smeje se ciganka.
.Toda to pa meni vendar-le v glavo ne gre, kako
 
»Toda to pa meni vendar-le v glavo ne gre, kako
ste vi to vedeli, da bo moral Kelič straio nadzorovati in
pa da bo še isto noč umrl?"« povprašuje jo zopet radovedno
poveljnik.
 
.To so pa gospodje vzrok, ne pa jat; zakaj so pa
»To so pa gospodje vzrok, ne pa jaz; zakaj so pa
stari ciganki vse zaupali!" se odreie moško babura.
stari ciganki vse zaupali!« se odreže moško babura.
.Dajte nam vse razložiti; ali boste?"
 
.Vasj moram itak umreti. Ako mi ne bodo gospodje
»Dajte nam vse razložiti; ali boste?«
nič ialega storili, hočem Vam jaz vse to natanko razloiiti,
 
da boste videli, da tudi stara ciganka ni tako neumna, ne."
»Vsaj moram itak umreti. Ako mi ne bodo gospodje
..Dobro, velja, povej nam sedaj!"
nič žalega storili, hočem Vam jaz vse to natanko razložiti,
„Ko so me oni večer častniki silili, da naj jim
da boste videli, da tudi stara ciganka ni tako neumna, ne.«
prerokujem, sem takoj spoznala, kako lepa priloinost se
 
mi sedaj ponuja, kaj nenavadnega nčinlti. Toda, da bolj
»Dobro, velja, povej nam sedaj!«
hitro in kratko povem: Jsz sem vedela, da bo to noč
 
moral Vendič straio nadzorovati, in potem ta njim Baflin
»Ko so me oni večer častniki silili, da naj jim
in tretji pa Kelič. Moj načrt bil je brio izgotovljen, in
prerokujem, sem takoj spoznala, kako lepa priložnost se
mi sedaj ponuja, kaj nenavadnega učiniti. Toda, da bolj
hitro in kratko povem: Jaz sem vedela, da bo to noč
moral Vendič stražo nadzorovati, in potem za njim Baflin
in tretji pa Kelič. Moj načrt bil je brzo izgotovljen, in
zato sem prerokovala onima dvema, kar mi je v hitrosti
na um prišlo, Keliču pa smrt. Jaz sem namreč dobro
Vrstica 123 ⟶ 164:
do njegovega šotora in sem nekoliko strupene vode
prilila v kozarec, tako da je Vendič takoj obolel. Potem
sem se pa takoj podala k BatlinuBaflinu in sem ondi v sedlo
njegovega konja porinila velik trn. Naravno je, da je
potem, ko je Baflin zajahal konja, trn ga pobode!pobodel in konj
je zdivjal, njega pa raz sebe vrgel. Sedaj pa je prišla vrsta na Keliča. Jaz takoj odidem k Turkom, ki so me zaradi vohunskega posla dobro plačevali in sem jih nagovorila, da so napadli one straže, kjer je Kelič stal in tako je Kelič padel. Še veliko hujšega sem Vam učinila, toda sedaj ni več časa, da bi Vam pripovedovala!« − Nato so ji zavezali zanjko iz vrvi za vratom in jo potegnili na prvo drevo, ki je tam stalo. Še nekolikokrat je zatrepetala in ciganke – izdajalke ni bilo več!
je zdivjal, njega pa rai sebe vrgel. Sedaj pa je prišlavrsta na KeKča. J" ukoj odidem k Turkom ki »o me
zarad vohunskega posli di'bro plačevali io »m jih nagovorila.
ds so napadli on« straže, kier j« Kelič *ul in
uko je Kili* p»dfl. še »eliko hui*ega srtn V »m učinila.
toda sedaj ni »eč ča*a. <1* bi V»m pripoveden*- _
Nato »c ji »vezali zanjko i« vrvi u vratom is ^
tegoili os prto dr-vo, ki je um sulo fc. nekofto^
je zatrepetala in cigank« - ttdajalk« ni bilo teč'
 
[[Kategorija: Kratka zgodba]]
[[Kategorija: Domoljub]]
[[Kategorija: 19.Dela stoletjeleta 1892]]
[[Kategorija: AnonimnoDela-P]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Premetena_ciganka«