Iz velike dobe: Razlika med redakcijama

naših obrambnih šrapnelov polzi italijansko letalo. Motor brni čimdalje glasneje, brni bliže in naše šrapnelske krogle kapljajo prav

blizu mene po kamenju. Prikaže se avstrijski aeroplan. „Na Jerp

domov k menaži.

 

tistale:

 

pela je: kuku!</poem>

 

storilo in žalostno sem zapel:

 

 

Nenadoma je zaklopotalo in pred oknom je stal moj Zefir! Slišal

težko smo čakali, čakali! Strašno je čakanje pred bojem — hujše je,

kakor boj sam! Hrepeneli smo, da udarimo, udarimo — ako že mora

 

Ko smo zopet zajahali konje, sem videl, da so se nekateri tovariši

prsi. Že smo si tako blizu, da morem razločiti posamezne obraze, mlade

in stare, globoko upognjene nad vihrajočimi grivami. Vidim svetle sablje,

poglede tujih mož, pripravljenih, da nas neusmiljeno posekajo. In tedaj

čutim tudi jaz strašno, besno sovraštvo!