Za čast: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m prelomi vrstic, popravek |
m popravki narekovajev |
||
Vrstica 61:
taka, da je mirno šel mimo hiše mesarja Petelinčka — zle misli ni
bilo v njegovem srcu — kar mu iz okna prvega nadstropja zadoni
na uho oduren
mu noga, kri mu stopi v možgane, pogleda kvišku — kaj vidi:
mesarjeva žena je pravkar obrnila hrbet in od okna izginila v
Vrstica 105:
je določil dan razprave. Zdaj je pisarna spisala povabila in jih
oddala na pošto in pošta jih je točno izročila povabljencem in tako
je dala tožba zaradi
dozorela do glavne razprave. Zakaj čast je dragoceno blago.
Vrstica 157:
ko je odgovarjala, je šegavo povešala oči in se je v smešni zadregi
grizla v spodnjo ustnico. Rekla je in brez ovinka priznala, da se
je res zasmejala;
ni kriva, niti toliko ne, da bi človek kihnil. Zakaj komedija je
bila taka, da ta
ki ga komaj pozna in drugega o njem ne ve, nego da rad stika
za besedami in lovi jezike. Tako namreč govore ljudje, pa ne ve,
Vrstica 179:
mu je od hlač sprožil gumb. Iskal je gumb in ko se je pri iskanju {{prelom strani}}
pripogibal pod postelj, pa so mu počile hlače. In nato se je žena
zasmejala
Tako je povedal in malo sram ga je bilo zaradi hlač. Njegovo
Vrstica 191:
Oni so se nasmejali in namuzali, potem je sodnik prijazno sklenil
roki in rekel tako:
se je, da se gospa ni vam smejala, ampak moževim hlačam, ki pa
danes ne prihajajo v poštev, ker se niso čutile razžaljene, niti niso
Vrstica 197:
ni prav nič prizadeta, tako se sveti, kakor se je kdaj svetila. Zato
mislim, da zdaj z mirno vestjo lahko umaknete svojo tožbo, plačate
nasprotnici stroške in se lepo zopet vrnete k domačemu ognjišču.
Gospodu Karanfilu je bilo prečudno pri srcu. Tako se mu je
Vrstica 222:
je na plan in se pognal z le njemu lastno vnemo v boj za svojega
klijenta in za njegovo čast. Globoko iz prsi mu je grmelo ogorčenje,
kakor gad je zasikal, kadar je izpregovoril
bliski so mu švigali iz oči v okroglo mesarico. S povzdignjenim
glasom je v imenu pravice zahteval, da se nemudoma zaslišijo obtožiteljeve
Vrstica 229:
hlačah, da ne bo ostalo drugega, nego blatna luža plehke laži.
Zakaj te priče bodo prisegle in potrdile, da se obdolženka ni smejala
mefistofelskim izrazom lica meketal ta
res toliko skrajnje žaljivega zasmehovanja vesoljnega dacarstva na
vsem širnem svetu in še posebe gospoda Karanfila, da bi bila za
tako žalitev vsaka kazen pod dosmrtno ječo očitno premajhna.
zgovornosti svojega tovariša.
Sodnik je prijazno izpod čela pogledaval zdaj tega, zdaj onega
Vrstica 252:
In zopet se je dvignil dr. Piš, daleč se je sklonil čez svojo
mizo, zapičil svoj pogled v priče in rekel:
prisego: Ali se ni mesarica smejala
Dr. Piš je dvignil svoj svinčnik in svečano izjavil:
gospod sodnik, da se natančno protokolira izpovedba prič, da se
je obdolženka smejala
he — he — he, ni pozabil zopet mefistofelski nakremžiti obraz, kakor
da se bo pri tej priliki tudi obraz priklopil zapisniku.
Zdaj se je še dr. Janez Korenina okrenil k pričam. Ni se mu
vredno zdelo vstati in kar sede je vprašal:
se ni gospa, tale mesarica, smejala
doktor zasmejal ta
subretke; vsaj namen mu je bil tak.
{{prelom strani}}
pa resno pogladil svojo brado.
Vrstica 289:
obtožitelja za razžalitev in njene plodove. Po zapriseženi
izpovedbi treh zanesljivih prič je dokazano, da se je obdolženka
smejala
ne hlačam. Preko tega dokaza ni pota in ga ni. Ako bi pa navzlic
temu in zoper vse pričakovanje visoko sodišče še vendarle gojilo
kake dvome, potem predlaga on, dr. Piš, naj se zaslišijo izvedenci,
ti bodo brez dvoma potrdili, da se krohot
mogel nanašati na počene hlače; zakaj živa duša se počenim hlačam
ne smeje
na dacarja v zasmeh mu in v zaničevanje ... Citiral je učeni gospod
doktor pet odločeb najvišjega sodnega in kasacijskega dvora. Prilegale
Vrstica 319:
načeloma celo rad priznava, da gospod dacar zasluži razžaljenje,
in da ga je vreden; toda do tega razžaljenja, ki je toženo, do
tega razžaljenja nima gospod dacar nikake pravice.
je rekel dr. Korenina, —
gospod dacar! Saj zato ni treba obupati,
in tolažil,
se velecenjenemu gospodu upokojenemu dacarju nakloni kmalu
druga ugodnejša in uspešnejša prilika, samo malo naj počaka in
Vrstica 333:
dacar oklofutan in opljuvan tudi še lahko, in stvar bo v redu in
čast gospoda dacarja sita. — Ta-le kazenska zadeva pa se pač ne
da drugače končati nego z oprostitvijo gospe Petelinčkove.
Prijazni sodnik si je bil med plediranjem učenih gospodov
otrebil nohte, da so bili beli kakor sneg. Šel si je z roko prek
ščetinastega lica in prišla mu je misel:
tukaj, bi se malo potuhnil za veliki koledar, ki sloni ob razpelu, pa
se bi lahko obril, da ne bi tratil časa.
in predel jo je naprej, dokler da ni končal dr. Korenina svojega
zagovora. Čim ga je pa končal, je sodnik hitro, kakor da ga je
Vrstica 357:
{{prelom strani}}
Dacar je skomignil z ramama. Ta poziv odvetnikov se mu je
zdel netakten.
obrnivši prazna hlačna žepa.
užaljen.
v svojo sobo in zaprl za sabo vrata.
sta bila sama in brez prič.
in goljuf. Kaj se vam zdi, da svoj čas kradem, da bom vsaki barabi
za pajaca? Falot, lopov, potepin! Fej te bodi!
Dacar se je vzravnal.
Odprl je vrata, porinil je dacarja prednje in jih tako hitro in silno
za njim zaprl, da jih je dacar začutil na plečih, pod hrbtom in na
|