Abadon: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m popravki |
m popravki |
||
Vrstica 2:
| prejšnji=
| naslednji=
| naslov= {{mp|naslov|Abadon}}: Bajka za starce. Pripoveduje Nejaz Nemcigren.
| poglavje=
| avtor= Janez Mencinger
Vrstica 562:
robstvo ... Vender, gospod, čas bode iti v igralnico. Najin gospod mi je naročil, naj vas spremim vanjo in skrbno pazim na vas. Ne bojte se, da bi ondu tudi vam nastavljal svoje zanjkel Abadon sam vas je otel samomora, česar baje še ni storil nikomur; torej ne mislite, da bi jaz, služabnik tega ostrega gospoda, namerjal kaj zlega proti vam. —
Samorad je imel, dokler ga speči Abadon ni motil, prav lepo priliko, nekoliko premišljati o sebi in o čudnih rečeh, ki jih je videl in slišal; zato se je napotil v igrališče. Nekaj ga je vabil oskrbnik, {{prelom strani}} nekaj pa je sam rad šel. Ukusno se nakitita; stari oskrbnik si celo počrni lase
Stopita v veliko dvorano, sijajno opravljeno in razsvetljeno. V nji se giblje velika množica prihajajočih in odhajajočih, drug drugemu neznanih Ijudij, ki jih vse veže želja, da bi si pri zelenih bančnih mizah kaj pridobili. Gospoda se je nanesla od vseh vetrov sveta. Bili so vmes igralci iz radovednosti, ker je že navada, da vsakdo z nekaj zlati poskusi svojo srečo. Bilo je pa tudi mnogo igralcev, katere je zavedla radovednost v strast in nekamo priklenila k zelenim mizam. Takovi igralci prihajajo največ iz evropskega vzhoda in sploh iz krajev, kjer je bahata potratnost z denarji uglednejša nego pametna varčnost. Samorad je opazoval obraze teh igračev, kako jim prisiljena zunanja hladnost prikriva kopernenje in vrvenje notranje strasti in kako se tvezajo vse dušne moči in tvezajo zadnji novci za dobiček, čegar neverjetnost lahko preračunja vsakdo, dokler je trezen. Zoperni so se mu zdeli ti obrazi mož in žen iz samih omikanih krogov. Ko pa v bližnjem zrcalu ugleda tudi svojo podobo, spomni se basni o kotlu in lonci, ki sta bila oba sajasta.
Vrstica 1.840:
do najpotrebnejših rečíj. Iskala ga je po časnikih in napotila se je v
Chicago, da ga morda tukaj najde. Sedaj ga je našla in ne izpusti
ga več iz rok.
Zaman se Samorad izvija rokam razvnete Darinke in zaman se
Vrstica 1.846:
jedni stráni, trdo se ga držèč, jokali in prosili, in starki sta mu hoteli razpraskati obraz. Napósled se pa starki sporečeta in malone spopadeta. To dá Samoradu toliko duška, da svojima usiljevanima ženam {{prelom strani}} odkrito pové, da nima službe ali doma, niti drugega imetka razven
obleke na sebi in da si nocoj ne more kupiti niti kosa kruha; torej
jima
prav verjetnih gledé na Samoradovo zunanjost, razumela je Darinka takoj.
Vstala je in kričala v množico pohajkovalcev, da zahteva svoje pravice. Če ne bodo ta mož njen, ne imej ga tudi óna druga. Možaki
| |||