Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m popravki |
m popravki |
||
Vrstica 25:
Sedanje ljubljansko močvirje je bilo v najstarejši
dobi veliko, a plitko jezero. Do rimskih časov pa se
je bilo že toliko posušilo, da so Rimljani mogli delatiže ceste čézenj. Po najglobokejšem delu močvirjevemse je leno zvijala Ljubljanica z neštevilnimi ovinkimed Vrhniko in Ljubljano, kakor teko vse take rekein potoki, katerim je le prav malo strmca. Kačastose zvijajo sem in tje po mehkih travnikih, dokler nepride človek ter jim z lopato v roki ne odreže in odmeriravnega teka. Taka je bila tudi z Ljubljanico, kateri so najbrž Rimljani prvikrat uravnali tek, zakajvse kaže, da sedanji tek Ljubljanice po močvirju ni naravna vodna žila, ampak s človeško pridnostjo narejen {{prelom strani}} prekop.<ref> Rutar v „Mittheilungen des Musealvereines“ 1892, p. 66. Pis.</ref> Navportus, sedanja Vrhnika, in Emona,
sedanja Ljubljana, sta bila že v prvem stoletju po
Kristovem rojstvu živahna in bogata trgovska kraja,
Vrstica 1.044:
(menda leta 1736.) gosposka znižala. Določila je, da
zaslužita od vsakega soda (Lagel), ki ga po suhem
spečata dalje, 10 soldov ali 5 kr. 2½, vinarja nemškega denarja, od sodov pa, ki ostanejo v ladiji, samo po 5 soldov, t. j. 2 kr. 3¼ vinarja. Ob jednem se jima je tudi prepovedala razvada, ki sta jo uvedla, da sta namreč razven onih štirih petic zahtevala še po bokal vina od vsake ladije.<ref>„Wochenblatt“ 1881. Pis.</ref>
=== 5. Dela v Savi se dodelajo. ===
| |||