Boji: Razlika med redakcijama

| opombe= Epiloga, ki je napovedan v XV. poglavju, v letniku 1917 ni.

| izdano= {{mp|delo|Dom in svet}}, {{mp|leto|1915}} in {{mp|leto|1916}}

| dovoljenje=dLib

| obdelano=4

{{prelom strani}}

 

e kdove kajkrat, toda zgodilo se je vendar, da je France prišel pozno v noč s konjem domov. Take večere je Jero silno skrbelo. Hodila je nemirna k oknu, ga odpirala in poslušala, če bi kje čula ropot voza in glas Francetov. Na prag ga je hodila čakat in za vse na svetu ne bi bila legla, dokler ni prišel. In ko je zaslišala pod vasjo ropot voza, je prihitela v hišo pravit Lojzi: »Zahvaljen Bog! Že gre!« Naglo je prižgala laterno, skočila še v hlev pogledat, če je v konjski staji vse v redu, in potem stopila na rob dvorišča ter ga pričakovala.