Radeckijev kirasir je umrl: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Radeckijev kirasir je umrl | avtor= Leopold Lenard | izdano= ''Slovenec'' 45/2 (3. 1. 1917), 1. | vir= [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1XBEI... |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 17:
Odprem vrata v hlev. — Vse polno težkih vojaških konj. Pod nogami gnoj, okrog mene topla konjska sapa. Drugega ne razločim v bolj kot polu-mračnem prostoru.
Oko se privadi mraku, razgledani se okrog, v kotu se res nekaj zvija. Stopim bližje— — —to je kirasir — — —zunaj je lep, svetel, solnčen dan, ura druga popoludne, odprem okno v hlev, ki se nahaja poleg bolnikovega ležišča. Solnce — kakor da bi mi hotelo priti na pomoč — vrže skozi okno snop svojih najlepših zimskih žarkov, kirasirju naravnost v obraz. Bolnik jih začuti, se zgane, dvigne glavo, meče pogled semintja, slednjič ga vrže meni v obraz in obstoji začudeno.
Pod sabo nekaj sena, na sebi raztrgano srajco, ki je visela v koščkih z njegovega telesa ...
Zdelo se mi je, da sprašuje - pogledom. kdo da sem in kaj da hočem?
Z besedami in s kretnjami mu skušam dopovedati, da sem duhovnik in da bi ga rad previdel na smrt.
Trenutek se mi je zdelo, da me je razumel in da je zadovoljen, potem pa spet omahne na seno, se zvija, ječi in trga dalje koščke srajce s telesa.
Odprem okno na stežaj, sklonim se k njemu, govorim, vse zaman, bolnik se ne zmeni, trga dalje, da nima že skoraj ničesar več na telesu, ječi in se zvija. ,
Konji sklonijo glave, gledajo začudeno in ogrevajo prostor s toplo sapo.
»Pridem ga previdet—mislim in—morda mu medtem odleže, da se pripravi.«
Cerkvenik je nedavno odšel na vojsko, dobim fanta, ki je še malo vajen takega deit {{nerazumljivo: delt?}}. Povem mu, kako in kaj, takoj sva odpravljena in odideva v hlev.
Odpreva okno in vrata, solnce sveti prijazno, bolnik ječi in se zvija, na sebi nima niti koščeka obleke več. Neka žena pristopi, ter ga hoče pogrniti s koščeki srajce ki jo je strgal s telesa. Bolnik zagrabi cunjo in in vrže proč.
| |||