V Trst: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Revizorka (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 7:
| obdelano= 2
}}
 
 
 
V Trst!
 
 
Da bi hotel kdo popisovati potovanje v Trst, smejale bi se mu goske.
Vrstica 48 ⟶ 43:
»A legitimacija — — ? A — hm!«
 
In potem čakava, čakava . . . Izpočetka potrpežljivo, vsak na svojem mestu. Pred nama se tišče ljudje, rinejo, tlačijo, sujejo in kregajo pritajeno. Vsi bi radi legitimacij. Vsi so prišli prvi in vsak bi zato rad bil prvi na vrsti. V tem prizadevanju so naposled preglasni in v durih se pokaže strog obraz, da napravi red. In mož pravice ga napravi temeljito: od duri potisne daleč nazaj vse priliskače, One, ki so prišli že ob devetih, pa so jih drugi močnejši in neobzirnejši odrivali dosledno od duri, a tudi one, ki so si na tako krivičen način priborili prednost.
 
Prijatelj, ali vidiš, kaj je to? Ura hiti, nestrpen prihajaš, verjamem. Ej, malo naprej se potisneva, kaj bi tisto! Vidiš, saj gre; takoj bova na vrsti!
Vrstica 109 ⟶ 104:
Sadni trg pred palačo »Piccolovo« je bil pol prazen. Izginili so branjevci in kupci. A tudi palača listova moli v nebo le ožgane zidove brez stropov, brez strehe. Z opeko so surovo zazidani uhodi, kjer so se zrcalile včasih mogočne kristalne plošče.
 
Sic transit gloria mundi . . .
 
Mimo zaprtega hotela »Moncenisio« sem šel proti trgu nekdanjega Verdijevega spomenika. Le-tega ni, še pozna se ne, kje je ostal. Vrt je ostal, izmenjana je ograja, drugače razvrščeni nasadi in na oglu nasadov stoji kovinast vodnjak s tremi plinovimi svetilkami. A čudno, ta vodnjak je zelo podoben spomeniku na kakem grobu.
 
Chiozza! Surove zidarske deske tvorijo vrata in okna nekdanji kavarni, najhujšemu gnezdu kričačev . . .
 
Aquedotto! Prazen drevored, kinegledališča zaprta, »circolo ginnastico« ožgane rogovilaste stene ...
 
Stadion! Prazen; — cin, cin, cin; trudna kljuseta vlečejo okoren voz, skoro prazen, po tiru. Znana gostilna na trgu Stadion — chiusa per ristauro, zaprta radi predelave . . . A-hm!
 
In zastave? Tudi o teh moram omeniti nekaj. Radi zavzetja Lovčena so plapolale kakor drugod po državi. Še dosti jih je bilo, ne smem reči, da ne.
Vrstica 125 ⟶ 120:
Ladji sta se naglo bližali Trstu, očividno jih je podil sovražnik od Gradeža sem. Nad Prosekom se je dvignil privezan zrakoplov. Iznad roba se je razlegel mogočen tresk. Obrežna baterja je streljala na sovražnika.
 
Preko kaštela je priletelo naše letalo, udrlo je naravnost proti sovražniku. Skoro je izginilo iz oči. Še nekaj strelov obrežne baterije, ladji sta pripluli počasi k bregu. Zrakoplov nad Prosekom se je spustil na tla. Vrnilo se je letalo, sovražnik odkuril. Majhna bitka na morju je bila končana. Po svojem letalcu je poslal Lah v Trst sveženj oklicov, katere je vrgel nad kolodvorom. Ubili ti oklici niso nikogar, omamili morda--a vidno ne. Treba se je potajiti napram takim mamilom . . .
 
Zvečer sem se odpeljal. Vozil sem se v temi mnogo postaj daleč, rajši kot da bi še nočil tam.
Vrstica 135 ⟶ 130:
Meni ravno nasproti so odprli voz le malo. Le dve posodi so ponudili v voz in pri majhni odprtini jih je vzel nekdo vanj. Nazaj so zalisnili duri. Sprevodnik našega vlaka jih je osvetlil za hip. S kredo je bil narisan velik križ na njih. Dve imeni sta stali, zapisani pod križem. Premalo je bilo svetlo, nisem jih mogel razločiti.
 
Dva padla častnika sta se vozila na zadnji poti. Zvesta stražnika sta čula pri njih. Rada bi spala v domači grudi in vlak vaju ponese tja. Kam, kdo ve. A najsi kamorkoli, mir za vama, junaka; domovina plaka z vama . . .
 
Naš vlak se je premaknil. V temi je odpeljal dalje v temno noč proti domu. Ko sem izstopil le-tu, pa je beli mesec jasno sijal nad belo Ljubljano.