Kritike in polemike: Razlika med redakcijama

4.) Delamo tudi Slovani sostave. Ali nimamo besed: »kolovoz, kolovrat*« itd.?» Kdo pravi, da niso dobre? Serb ima poleg stotine družih: ''»bogomolja«'' (bethaus).

I.) ''Veže'', to je med besedi, iz kterih nareja sostavo, deva po terdih soglasnicah vezno čerko ''»o«,'' po ozkih ''»e«.''<ref>Ozke soglasnice so: ''»č, š, šč, ž, j, tj, nj«.''</ref> V tem grešé skoraj vsi naši književni možje; celó slovárji pišejo: ''»svojoglaven, življenjopis, možomorivka«'' itd. Pa uže stari Slovenec je djal: ''»licemer«'' (heuchler), ker nekdaj je bila tudi soglasnica ''»c«'' skozi in skozi ozka;<ref>Ne rekel bi dvakrat, da nisem v Laščah slišal poleg ''»loncovezec«,'' tudi: ''»loncevezec«.'' Tam je soglasnica ''»e«'' v nekterih namerah še ozka. Sploh govoré: ''»mencév, koscév'' sem prosil; na sejmu je bilo malo ''kupcév«.''</ref> in še dan današnji vsa dolenska stran razločno govorí: ''»svojeglav, močerad, konjedirec, Mišedolci'' (ljudje iz Mišjega dola), ''Kerčepoljci'' (ljudje iz Kerškega polja), ''Kožemal'' (osebino ime)« itd. Tega se lahko preveri, kdor hoče poslušati.

''»kozoglav, a, o, zlatoust, zlatorok, zlatolas, zlatorun'' (serb.), ''svilorun'' (serb.), ''zlatokril'' (serb.), ''zlatorep'' (Lašč.), ''kosorep'' = gestutzt (Lašč.), ''srebropen'' = silberschäumig (staročeski), ''zlatopesk'' = goldsand führend (staročeski), ''vekožyzen'' = ewig lebend (staročeski), ''volkodlak,''<ref>Ta beseda je bila nekdaj gotovo le prilog.</ref> ''kozonog, pso-glav.''<ref>Nikomur se ne morejo priljubiti sostave, kakoršne so n. pr. te: ''»srebronožičen«'' (silberfüssig), ''limbaroramen'' (lilienarmig), prav za prav: AEUZOI^EVO? ) Pustimo: »limbar«, pišimo raje, kakor govorimo: »lilija«, enako druzim Slovanom. Uže je bil opomnil gosp. Hicinger v »Novicah«, kar je tudi res, da »limbar» ni druzega, kakor ''»lilienberg«.'' Pravimo namreč: ''»limbarska«'' (Dolenec tudi: ''limberska'') gora, namesti »lilienberška«, in berž so menili pisatelji, češ, hvalo Bogu! ''limbar'' je slovenska beseda za: ''»lilijo«.'' Gredoč naj tudi opomnim, da nimamo besede za »arm« (brachium). »Rama je le: »achsel«, tedaj ne: ''»para odideta ramo v rami!«'' Stari Slovenci so djali: »mišica« (der arm), in Serbje pravijo še zdaj. Bere se v staročeskem tudi ''»paža«'' (der arm), to je naša: ''pazha'' (pozuha). Ali mi govorimo samo: ''»deti kaj pod pazho;'' voditi koga (za) ''pod pazho«.'' V serbskem je: »drže njega za oba ''pazuha«.'' Iz tih izgledov se kaže, kakor da bi ''»pazha«'' ne bila samo »achselhöhle (uchse)«, ampak časi skoraj tudi »oberarm (lacertus)«.</ref>

β) S prilepkom: »''n''«, kakor: »''malojeden'' = wenig essend (Lašč.), ''malopriden''<ref>»''Prid-en''« je korenika, vzeta glagolu: »''priditi''«; pripriditi = enwerben (Lašč.).</ref> ''radodaven''<ref>Ne: »''radodaten''«, na lik besedi: »''pravdodaten''«?</ref> = freigebig (Lašč.), ''sladkosnéden'' = naschhaft, ''blagoglasen''«.

v glagol'', čigar pomen je potlej ''povikšan'', bodi si v ''dobro'' ali v ''slabo'', n. pr. »''blagosloviti, slavosloviti'' = hochpreisen (rus.), ''gostožiliti'' = zwitschern; plappern wie kinder (Lašč.), ''blagovoliti, bogosprijeti'' = komu roko podati pri slovesu; ali pa, kader se pride iz daljnih krajev domú (Lašč.);<ref>Tudi v ''Koritkovi'' zbirki ima ena pesmica naslov: »''bogosprijemanje''«. Starec iz Loškega potoka mi je pravil, da je to nekdanje Dolenkam navadno pozdravljanje, ktero popisuje Valvazor.</ref> ''dragoceniti''«. Slišal sem celó: »''strahopezdeti''<ref> Ali pa morda: »straha«, to je: od straha?</ref> (Lašč. = sit venia verbo!)«.

'''Opomba.''' Bere se celó ''ime z deležjem preteklega časa terpivnega naklona v ime'', n. pr. »''kuroglašenje, kuropenje'' (hahnensang)«, oboje staroslovenski; zadnja se nahaja tudi v ''posvetnih pismih'', kamor je najberže prišla ''iz cerkve'', in sodil bi, da tó ni po domače zloženo, ker je nekam dolgo in »glašenje« in »penje« navadno zunaj sostav. Res, da ''Rusi'' in ''staroslovenske cerkvene knjige'' imajo vse polno tacih in še mnogo mnogo daljih; toda pri njih in pri ''starih Slovencih'' mora človek varovati se, da ga ne prevari, ker te je mnogokrat ''gerščina'' zapeljala iz pravega pota, Ruse pa ''stara slovenščina'' in ''nemščina''; primeri barbarsko besedo: »''nočleg'' = nachtlager, herberge (rus.)«! Lepše pak je in gotovo jeziku po volji, ako se ''ime'' sostavi z ''deležjem preteklega časa delavnega naklona v ime''; kaj pa da tacih je le malo, n. pr. »''letorasl''« (namesti: »letorastl«, strsl.), to je: mladika na veji ali terti, kolikor je ''zraste'' v enem ''letu''. Ravno tako je tudi zložen slovenski priimek »''Mesosnèl''«.