Kritike in polemike: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 737:
Meni se pa zdi, da se g. nasprotniku napek zdí. Koliko jim bo pomagal sam ''»pregled«?'' Še celó vsi njih ''oziri,'' vsi njih ''indo-evropejski'' jeziki, in še dr. ''Rapp'' za naméček niso obrodili jim Bog vé káj slovenskega blagoslova; to nam pripoveduje njihovo pisanje. Tudi naj si zapomnijo, da ves moj sostavek v »Novicah« ne zatracuje druzega, kakor to, da učimo se ''prav pisati;'' ali kar je vse enako, da se učímo ''slovnice.'' Koristilo bo, vzlasti jezikoslovcem, ako se ozirajo po druzih ''indo-evropejskih'' jezicih. Ne more biti kvare, če se primerja naš govor latinskemu ali gerškemu; toda najpervo je treba, da se postavijo terdni mejniki med ''nemščino'' in ''slovenščino!'' Večkrat nam kdo zavpije: ''»Slovenci! jezik je ljudstvu najsvetéje blago; jezik mu vzemíte, in vzeli ste mu život; njegovega véka ni več med narodi!«'' Tako se glasimo; ali pa vémo, kaj pravimo? In če vémo, zakaj se mnogo potov deržímo, kakor bi to bila smeha vredna, prazna beseda? Od ktere plati nam žuga nevarnost? Od ''Gerkov'' in ''Latincev?'' Morda celó od ''Očipve-Indijanov?'' — Nemci nam ležé na persih, Nemci! Vsi naši pisatelji, kteri ne znajo pisati, samo zató ne znajo, ker ''nemčijo,'' pa ne, ker ''latinčijo'' ali ''gerčijo.'' Kako bi le-tej morda smertni bolezni dobili zdravila, to mora biti naša perva skerb. Ravno o tej réči sem nekoliko govoril tudi jaz
v »Novicah«; moja nasprotnika pa sta me zgrabila iz visočine svoje — ne vém, kako bi djal — menda ošabnosti, ne? Trohe mojih besed nista overgla; ampak neukrétno se obrézata in sračita samó, ker jima ni po všeči, kar sem pisal. Očitno sta pokazala, da ne mislita, kakor jaz mislim: jaz pa se poganjam za naprédovanje; toraj se mu ona dva vstavljata. Kaj tacega sicer nista na ravnost povédala nikjér; ali da to ne more drugače biti, učí pamet, če se preudari, da nobeden med njima še ni pervi ''pervák'' v jezici, posebno g. ''Hicinger'' ne; da nikjer nista moji misli in moji besedi nasproti postavila svoje misli in besede, kakor bi se spodobilo možu; ampak le »per bausch und bogen« sta nekaj zabavljala, ne bom djal ''psovala,'' akotudi bi ravno to laže rekel njima obéma, kakor pa dr. Bleiweis meni. Ali kaj čemo; to se godí na svetu mnogo potov, da kotel ponvi saje očíta. Dragi bravec! Morda res moja gospoda mislita, da nam več ni treba delati korakov, da je čas uže oddahniti se? Ako je taka, mora se reči, da jima stoji megla debele zmote pred očmí. Vém, da bolje pišemo, kakor smo pred kacimi desétemi léti; pa vender nismo še ondi, kjer bi veljalo biti, in kamor ne moremo dospéti nikdar, če ne bomo z velicim prizadevanjem gladili okusa in jezika; če ne bomo združeni spešíli stopinj. Vpreti nam se je na vse kriplje, ako nočemo biti zatopljeni! Vzemíte v roko slovenske najnovejše knjige, tudi »Novice«, in vidili boste, kako smo terdni v domačem pisanji. Pa vender nočemo učiti se tega, česar ne znamo, ker se ne udá nihče, da bi ne vedil take male stvarčice.
Vam pa, g. ''P. Hicinger!'' živa duša ne brani pregledovati dr. ''Rappove'' slovnice; le svetovali bi, da tudi ''»praktično«'' bolj pregledate, če boste še kdaj ktero pisali.
Toliko so nam bili povedali g. ''Peter Hicinger'' v 37. listu; v 45. pak imajo zopet ''»še nekoliko kritike«.'' Ta zmés je novi ''»produkt des hicingerianischen ricsengenies.«'' Vsacih sto lét se ne bere kaj tacega, kakoršna je ta koderčija! — Prédlansko zimo sem vidil ''Pusta'' pokopavati. Nesli so ''Kurenta'' štirje možáki; za njimi pa je šel péti, ki je v eni roci deržal golido luže, v drugej pa brinovo véjo. Kader so gledavci preveč rinili vanj, pa je omočil brinje v posodo, in pokropil je na levo in desno. Ravno takisto okoli sebe kropé moj čestiti nasprotnik verze latinskega pevca ''Horacija,'' besede ''V. A. Šlegelna,'' imena rajnega ''Čopa'' in druzih mož, ki jim gotovo niso hvaležni za toliko čast. Ker se tacemu blebetanju dosti ne dá odgovarjati, zatoraj naj ga le oni imajo tam, kjer je, da se ga bodo radovali; saj vémo, da je vsak oče svojega otročiča vesel; opomniti hočem samo nekterih očitkov.
Moj nasprotnik pravijo: »ob enaki réči in berž ko ne iz enacega upliva se je tudi ,Neven’ oglasil v neki opombi.«
Kar so drugi pisali, nisem jaz pisal; kar na druge letí, zavoljo tega se jaz ne glasim. G. ''Podlipski'' pa malo in dosti naj ne mislijo, da sem raje ''zagovárjanec'' kakor ''zagovárjavec;'' narneraje bi pa hotel, da bi se oni poganjali za-me. Čisto bi pokopali mi pravdo, ko bi poprej bila s tem bolje podperta. Vprašam vas: kaj imenujete ''»upliv«?'' Da ste nemško besedo = ''einfluss'' od čerke do čerke ''prenesli'', dobro vém; toda kaj bi radi povedali ž njo? Ko bi ne mislil, da znate kerščanski nauk, menil bi gotovo, da želite obrekováje dolžiti me, kakor bi jaz bil prosil unega in tega pisarja in časnika, naj se obnaša za-me. ''Očitno morate razodéti'', kam ste mérili s tem drézanjem! Ako naj se razume, kakor sem ga jaz in z mano vred menda tudi vsaki bravec; ''skážite'' mi ''vi'', ali ''kdor more'', kdaj sem iz tega namena le ''eno samo verstíco'' pisal, bodi-si kacemu vredniku ali nevredniku! Če to morete, porečem, da ste močneji od strašnega bradača ''Ravbarja'', in zmaga je vaša; ako pa tega ne morete, ''prekličite'' svoje lažnjive besede!
G. ''Hicinger'' pišejo dalje: »če pa že mora biti, da sem neresnico izrekel, sem jo morda v tem, ker sem g. Levstika ''tudi'' za tó hvalil, ''kar so prav za prav že drugi pred njim pisali, je pa on kot svoje prodajal«.''
Ta stavek prav dobro precedímo! Kaj se zna? Ravno tukaj utegne za g. ''Hicingerjem'' prišepati in vzdigniti berlo tisti ''choliamb'', kterega jim je bila menda ''invita Minerva'' v sanje pritaknila, preden so pisali ''»še nekoliko kritike«.'' — Saj napósled vender le ne tajé, da so izrekli ''neresnico''. Tega bi ne smeli, za Boga ne! Perva je, da sodnik mora biti mož, kteri se derží, kolikor more, vedno in povsod gole resnice. Ako nema tega nad sabo, naj berž v dimnik obesi ropotijo svojega rokodelstva! Ali gospod ''Hicinger'' so zviti; ne dadó se ujeti, ako ni, da bi se morali; zató pravijo, da so le ''morda'' izrekli neresnico. Kaj si je tukaj misliti? Druzega ne, kakor to, da ali hodijo okoli vréle kaše ali pa, da so uže pozabili, kaj so pervič djali. Nikakor ne vém, kje ste me hvalili ''»tudi«'' za tó, kar so uže drugi pisali pred mano! Preberímo še enkrat vse besedice vaše hvale. Perve so:
<Le toliko naj tukaj opomnim, da sploh vse
* ni prazno, kar se je pisatelj trudil po dolgem in
| |||