Sovodenj: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m {{neoštevilčena poglavja}} |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 45:
ČERNIGOJ: Je, milostljiva. Ampak le takrat, kadar živite samo zase. Na odru na primer je ni, tu pred menoj zopet ne. Zavedate se namreč, da vas slikam, zato mi skušate ugoditi, pomagati mi hočete — in meni je žal, da vam tega ne morem zabraniti. — Tako! Vohuniti bo pač treba za pravim
pogledom.
{{prelom strani}}
HELENA: Dovoljeno vam je. Do tedaj pustite oči. Slikajte drugo. — Če vam vsaka slika toliko nagaja kot moja, je vaš zaslužek majhen, gospod mojster.
Vrstica 99:
HELENA: Čenče. ''(Gleda na nedogotovljeni ženski akt na steni.)'' Umetnik ste; vaša fantazija pozna lepša telesa, nego eksistirajo. Onale slika na primer.
{{prelom strani}}
ČERNIGOJ: Je slikana po modelu, milostljiva. Je ena od onih postav, ki so vzbrstele na domači grudi. Lepa je in vesel sem je.
Vrstica 147:
KOZMA ''(se reži):'' Preklicano lepe kulise!
{{prelom strani}}
HELENA: Tudi človek z odra. — Sedaj je pol štirih proč. Kakor vidite, vam danes ne prizanašam.
Vrstica 209:
ČERNIGOJ: Prvi sem predlagal jaz gospodu Dermoti. Da. Ker sem hotel preizkusiti svoje sile. Do sedaj sem zadovoljen. Tudi hvaležen sem vam, milostljiva.
{{prelom strani}}
HELENA: Počakajte s hvaležnostjo. Kajti, če dobim dovoljenje, vas čaka nova naloga.
Vrstica 265:
HELENA: Le koristiti, seveda, če se poboljšam! — Zakaj je pisal tako?
{{prelom strani}}
ČERNIGOJ: On ni zloben, milostljiva. Med barbari je Grk. Mogoče ima s to kritiko posebne namene.
Vrstica 337:
SEVER: Tedaj nasvidenje! — prislinil se jim bom — mogoče kaj ujamem.
{{prelom strani}}
ČERNIGOJ: Lovsko srečo!
Vrstica 391:
ČERNIGOJ: Hvala lepa za lepo besedo. Nič se ne boj, Minka. Samo ti in jaz veva, da te slikam; tudi glavico, obraz bi bil rad prilepil na platno, toda obziren sem in sem jo zakril z roko. Tako! ''(Vstane.)'' Tule za današnjo uro. ''(Ji da denarja.)'' Pozdravi mamico. Še bi kramljal s teboj, ali pričakujem nekoga.
{{prelom strani}}
MINKA: Hvala, gospod Černigoj. Jutri naj pridem?
Vrstica 454:
SAMOTEŽ: Mogoče podležem. Ali storil sem po svoje.
ČERNIGOJ ''(vstane):'' Moj dragi, prosim te, sedi in govoriva naprej o tej stvari. Ali mirno. Spomni se na prejšnja leta. Vedno sva bila prijatelja. Priznam ti vse prednosti, ki jih imaš pred menoj. Ali nekaj je zadnje čase {{prelom strani}} padlo nate in to te teži. Pritiska te k tlom, da ti oči ne morejo več naokoli. Glej, pomagal bi ti otresti to breme z ramen. Samo zaupati mi moraš.
SAMOTEŽ ''(sede):'' Prepozno prihajaš. Udomačil sem se v svojih razmerah in kakor že poznaš mojo komodnost, veš, da nerad stopim s pota. In takole je v življenju: Toliko poti ti je odprtih, izberi! Ti si izbral. Jaz tudi. Prenemaren bi bil, ako bi ne mogel izbrati sam. Za svojo izbiro odgovarjam jaz, ti in vsi drugi za svoje.
Vrstica 485:
SAMOTEŽ ''(ostro):'' Ko mi bo klečal na prsih, ga bom prevalil in zadavil. Govorim v parantezi.
{{prelom strani}}
ČERNIGOJ: In kaj bo s Heleno? Jasno ti je vendar, da sta si z Dermoto vedno bližja. Hočeš dokazov? ''(Vstane in gre k sliki.)'' Glej, po njegovem naročilu in zanj delam.
Vrstica 537:
SAMOTEŽ ''(pogleda brezizrazno):'' Jaz ne potrebujem nobenega denarja.
{{prelom strani}}
ČERNIGOJ: Če ti pa hočem pomagati! Še nocoj dobim, kolikor potrebuješ.
Vrstica 595:
BENKO: Vi, zakrpani maršal, delate nepotrebne opazke. Jaz vendar ne mislim notri. Tu ''(sede na desno)'' hočem počakati. Vam ni všeč?
{{prelom strani}}
KOZMA: Gospod, vi ste se menda zmotili. Mogoče vas boli zob — zdravnik je v sosednji hiši.
Vrstica 667:
SEVER: Mislil sem si tako. Kritiki niso nikjer dobro zapisani. Na svidenje, gospod ravnatelj! ''(Odide.)''
{{prelom strani}}
DERMOTA: Tu jih je zopet cela vrsta. Gospod Molan. ''(Mu poda debelo kuverto.)'' Niste edini, gospod pisatelj!
Vrstica 700:
KOZMA: Storil bom, kar zahtevate, gospod ravnatelj, zaradi družine, da ne pride v nesrečo. Zato bom tudi molčal in govoril le to, kar podpišem. ''(Podpiše.)'' Ali je prav tako?
DERMOTA ''(vzame list in ga priloži nekemu spisu):'' Prav. Sedaj lahko greste ven. Zapomnite si, da danes ne sprejemam nikogar, razen gospodične Helene in gospoda Samoteža. Oba poznate! Adijo! ''(Kozma se prikloni in gre ven. Buteljko skrije pod suknjo. Dermota si podpre glavo in obsedi nepremično. Tako ga dobi Helena, ki vstopi.)''
HELENA: ''(odloži plašč na divan):'' Dobro jutro, gospod direktor! Niste razpoloženi? Na obrazu vam čepi nemir — Škoda, rajši bi bila prišla jutri ...
Vrstica 714 ⟶ 713:
DERMOTA: Pa tu, prosim. ''(Sedeta na desni.)'' Leto in pol ste pri meni, milostljiva. Moj zavod je doletela čast, da ste v njem izvolili postati slavni. Glavni steber ste postali gledališču. Hvaležen sem vam.
{{prelom strani}}
HELENA: Pustite take besede, gospod direktor; recite takole; Pol leta si v tem teatru, v njem te je doletela čast, da si postala znana, jaz sem te postavil v svet itd. — Hvaležna sem, gospod direktor, ali naj to vedno ponavljam?
Vrstica 746 ⟶ 745:
DERMOTA: To ni vaša zadnja beseda, vem, da ni. Poznam vas, milostljiva, vem, da ste kapriciozni. ''(Vstane in stopi k njej.)'' Pomirite se, milostljiva. Premislite! Poslušajte naprej. Pravite, da se ne morete nikamor odločiti, dokler ne veste, odkod ste. Glejte, milostljiva, jaz po tem ne vprašujem. Nisem vas vprašal takrat, ko sem vas sprejel v gledališče, ne bom vpraševal kasneje. Menda ste sirota, sama na svetu — zato vam jaz ponujam dom. Glejte, imam lepe dohodke, imam lepo, belo vilo nad sovodnijo! — Da me ne morete ljubiti, pravite. Jaz pa vem, da o tem še niste razmišljali ...
{{prelom strani}}
HELENA: Ni mi velelo srce.
Vrstica 800 ⟶ 799:
HELENA: Vi mi grozite?
{{prelom strani}}
DERMOTA: Ne grozim, Helena, ne grozim. Jaz — trpim in iščem tolažil. Bodi moja, in ozdravljen bom ''(jo hoče objeti, ali ona se mu iztrga),'' moja moraš biti, sicer bo slabo za — oba.
Vrstica 848 ⟶ 847:
SAMOTEŽ: Odgovornost za deklico, ki sem jo postavil na oder jaz. Da.
{{prelom strani}}
DERMOTA: Ta odgovornost vas je klicala seveda tudi k odru, da ji boste bližje. O, sedaj razumem!
Vrstica 894 ⟶ 893:
DERMOTA: Tistih dvajset tisoč boste odslužili z delom v moji pisarni. Da. Prosto je mesto, zapodil sem pisarja. Njegovo mesto zasedete. Še danes, takoj!
{{prelom strani}}
SAMOTEŽ ''(razburjeno):'' Tega ne zahtevajte, gospod Dermota. To je, to je nemogoče.
Vrstica 936 ⟶ 935:
DERMOTA ''(ko ugleda Polajnarja, se mu izvije vzklik):'' Ne sprejemam! ''(Hoče zapreti vrata, Polajnar pa ga zgrabi za ramo.)''
{{prelom strani}}
POLAJNAR: Ali hočeš, da vpijem? — Strezni se in pridi ven! ''(Dermota vstopi.)'' Tako. — Sedaj poslušaj.
Vrstica 986 ⟶ 985:
DERMOTA: Gospod inšpektor, veseli me, da ste prišli in da ste sami priča težav ...
{{prelom strani}}
INŠPEKTOR: Pošljite slugo ven!
Vrstica 1.027 ⟶ 1.026:
INŠPEKTOR: Dosti o tem! Sedite. Nisva še končala — glavno šele pride. Povejte mi, na čem temelji ona vaša pripomba v predlogu. Že veste, kaj mislim: Da ruje, da izpodkopava ugled uprave in zavoda samega, da je tudi v njegovem delu ista tendenca itd. Sploh, zato sem tu, da mi stvarno in mirno razložite vse okolnosti, ki so vas privedle k onemu predlogu. Kajti, povem vam: Samoteževo delo je vzbudilo pri merodajnih osebnostih odlično pozornost. Da, takoj prve strani. Te tendence svarijo pred zlim in so zato vzgojnega pomena. Tega potrebujemo — taka stremljenja mora država v prvi vrsti podpirati. Da. Torej, govorite.
DERMOTA ''(pomolči malo):'' Po vaših besedah, gospod inšpektor, sodim, da mi preostaja le še obramba. Hoteli ste razjasnitev, pa ste šli dalje in — {{prelom strani}} se moram braniti. Dobro. Rečemo to: Samotež je človek odličnih sposobnosti, ki bi jih mogel na pravem mestu plodonosno uporabiti. Toda, preveva ga skozinskoz neka silna ošabnost, dovolite, gospod inšpektor, poznam ga dobro! — Neko silno slavohlepje in zadosten kvantum zavisti. Da, zavisti. Iz teh njegovih nagnjenj je privrela tudi vsa strastna energija, ki je ustvarila ono delo. On razdira, gospod inšpektor: to pa menda ni vzgojevalno. Nerad govorim tako, ali — braniti se vendar smem. Samotež črti mene, predvsem mene, črti publiko, črti umetnike.
INŠPEKTOR: Vzroki?
Vrstica 1.066 ⟶ 1.065:
<center>Zastor pade.</center>
{{prelom strani}}
== TRETJE DEJANJE ==
Vrstica 1.112 ⟶ 1.111:
DERMOTA: Stojte! Preveč ste izustili naenkrat. — Kako ste že rekli?
{{prelom strani}}
SAMOTEŽ ''(pravtako mirno):'' Jutri prekličem svojo prošnjo.
Vrstica 1.177 ⟶ 1.176:
DERMOTA: Na videz, vam pravim, gospod Černigoj. On je le na videz, on sploh živi le na videz; kajti, on je že davno v grobu. Da! Smešno, kaj? Mrlič je in vznemirja svet. Zakaj ne spi? Povejte mu to, ker ste mu prijatelj. In pijte, prosim. Vsaka vaša beseda je vredna požirka.
ČERNIGOJ ''(previdno):'' Vem, da ste imeli s Samotežem incident. Ta se {{prelom strani}} bo poravnal. Vse bo zopet mirno. Kar ste pa govorili o njegovem navideznem življenju, nisem razumel.
DERMOTA: Kajpada! Kako sem bedast! Kje pa morete vi to vedeti? Namreč: Nesreča je hotela, da sta se njegova in moja struga strnili — pravilen izraz za to — v vrtincu: tedaj je šlo navzdol, v temo, za življenje. On je ostal na dnu; slišali boste še o tem. On je utonil. In jaz, no, jaz sem splaval na vrh in sem na trdni skali. Greh je, da ne pijete, gospod Černigoj. — Ob pijači se gleda in razume jasneje.
Vrstica 1.206 ⟶ 1.205:
ROZA: Usmiljenje, gospod, vse priznam.
{{prelom strani}}
DERMOTA: K oknu! K oknu pravim! Mrtvim v lice boš izpovedala! ''(Jo vleče k oknu.)''
Vrstica 1.264 ⟶ 1.263:
SAMOTEŽ: O čem?
{{prelom strani}}
ČERNIGOJ: O strahotah! — ''(Sede tudi on.)'' Počakajmo, morda pride kdo.
Vrstica 1.297 ⟶ 1.296:
SAMOTEŽ ''(vstane):'' Da! Poslušajte! Prvi ljudje, ki imate pravico do moje izpovedi. Pred minutami se je završilo zadnje dejanje drame, ki jo je zamislil Gregor Samotež. Drama ob sovodnji! Dva konca sta bila mogoča. Ko je bilo gotovo, da prvi odpade, se nisem ustrašil pred drugim, to je vsa moja skrivnost! Dermota se mi je umaknil s silo, ker ni mogel popustiti
zlepa. To je moj zločin! — Zločin? Kaj? Potegnil sem v sovodenj, v ta {{prelom strani}} strašni moreči tolmun človeka, ki je utapljal druge. Tega tudi ne veste? — Ali žena, kaj me gledate? — Ali veste vi drugo resnico?
ROZA: Vem, da ni utapljal. Zato sem prišla.
Vrstica 1.354 ⟶ 1.353:
INŠPEKTOR ''(govori k uradniku):'' Sodite, da ga ne bodo našli.
{{prelom strani}}
URADNIK: Mogoče čez nekaj dni. Ta voda je vedno taka, da ne izda rada svojih žrtev. ''(Se pokloni proti inšpektorju in pogleda po navzočih.)'' Če je bil kdo od navzočih priča dogodku, naj se javi, da sestavim poročilo.
Vrstica 1.399 ⟶ 1.398:
ROZA: Usmilite se!
POLAJNAR: Ona ni mogla. Ali bala se ga je. Dermoti je sicer priznala, da je storila — dva dni nato pa je izginila z otrokom daleč. Tako je bilo. {{prelom strani}} Mene je novica našla v tujini. Vrnil sem se zastonj. Otrok mrtev, podjetje propadlo ...
URADNIK: Kako je bila otrokova smrt dokazana oblastem?
Vrstica 1.421 ⟶ 1.420:
INŠPEKTOR: Neverjeten slučaj!
ROZA: Kakor bog je resnično vse, kar sem povedala. — Kje sem že ostala? Da. Vest in ljubezen sta me slednjič napotila, da poiščem očeta, da mu vse razodenem in da skupno greva k Dermoti. Priznam svojo krivdo in sojena bom po pravici. Ali ljubezen mi do zadnjega trenutka ni dopuščala, da izdam Dermoto. Prišla sva tedaj včeraj in nocoj se je zgodilo. Pred pol ure. Zakaj je to storil, ne vem: ali ubraniti nisem mogla ...
SAMOTEŽ: Jaz vem!
Vrstica 1.451 ⟶ 1.449:
''(Inšpektor se prikloni in odide.)''
{{prelom strani}}
HELENA: Kaj bo z menoj, Gregor?
| |||