Črni križ pri Hrastovcu: Razlika med redakcijama

| normaliziran naslov= Črni križ pri Hrastovcu

| avtor= Dr. O. I.

| vir= {{fc|dlib|PD8LNDEB|s=4|32}}, {{fc|dlib|PD3VUJZP|s=4|33}}, {{fc|dlib|4P12LAOR|s=4|34}}, {{fc|dlib|APDHKPGP|s=4|35}}, {{fc|dlib|SKQZ7Y1O|s=4|36}}, {{fc|dlib|Y2OLW3KU|s=4|37}}, {{fc|dlib|RJ08QS46|s=4|38}}, {{fc|dlib|VBOLQTSN|s=4|39}}, {{fc|dlib|BSWH36UU|s=4|40}}, {{fc|dlib|F2FIAGBF|s=4|41}}, {{fc|dlib|RIQACFJP|s=4|42}}, {{fc|dlib|1RKRWURQ|s=4|43}}, {{fc|dlib|QNP6EMRN|s=4|44}}, {{fc|dlib|GTO0DRJ3|s=4|45}}, {{fc|dlib|HPN5CVC6|s=4|46}}, {{fc|dlib|OPZJBKU4|s=4|47}}, {{fc|dlib|M2KOYOY9|s=4|48}}, {{fc|dlib|SJSKA1ZG|s=4|49}}, {{fc|dlib|UO7PO7QX|s=4|50}}, {{fc|dlib|8QFK6VNP|s=4|51}}, {{fc|dlib|53LALQGP|s=4|52}}, {{fc|dlib|XRV7V8OX|s=4|53}}, {{fc|dlib|37C5MMOM|s=4|54}}, {{fc|dlib|KA9GFMU5|s=4|55}}, {{fc|dlib|WFJAKZS8|s=4|56}}, {{fc|dlib|D7QNRAXZ|s=4|57}}, {{fc|dlib|P7XEVOUO|s=4|58}}, {{fc|dlib|7QOIVMSF|s=4|59}}, {{fc|dlib|ORWK8U26|s=4|60}}, {{fc|dlib|AOH4MY5O|s=4|61}}, {{fc|dlib|19KL6J6N|s=4|62}}, {{fc|dlib|TAYPANI0|s=4|63}}, {{fc|dlib|GDIKXQC4|s=4|64}}, {{fc|dlib|WBW64PHI|s=4|65}}, {{fc|dlib|KMRNI0RX|s=4|66}}, {{fc|dlib|BY0MG9CG|s=4|67}}, {{fc|dlib|7MBEGCHF|s=4|68}}, {{fc|dlib|XLAGUCFY|s=4|69}}, {{fc|dlib|MIFETARF|s=4|70}}, {{fc|dlib|XHOLEC9E|s=4|71}}, {{fc|dlib|P7BDE0F0|s=4|72}}, {{fc|dlib|CA2NAQFP|s=4|73}}, {{fc|dlib|SRL0WIPJ|s=4|74}}, {{fc|dlib|1VHKNKC2|s=4|75}}, {{fc|dlib|GYFSR00L|s=4|76}}, {{fc|dlib|YIDLNLQP|s=4|77}}, {{fc|dlib|HZZJIXUR|s=4|78}}

| dovoljenje= javna last

}}

 

 

 

<p align=center>Ljubezen bila mi je še neznana.

bližje in bližje, vratar pogleda in zapazi jezdeca.

 

pred vrata ter čaka, da sprejme konja,

raz katerega je skočil mladi graščak, ki je v najhujšem

diru prijezdil v grad.

 

 

 

Rekši se strese, da se znebi mokrote in krene

in stopi v prostorno dvorano.

 

svojo mater graščakinjo Margareto, ki je

sedela v naslonjaču, ter ji poljubi, spoštljivo

brati, da ji ni nekaj po volji.

 

 

 

sina, ki je med tem sedel na stol blizu mizo,

ki je bila že pogrnjena za večerjo.

nagloma reče:

 

in Zavrhu, kako se trs razvija, in ali bo treba

 

mhm — Friderik, le resnico povej, si pa že bil

zopet pri oni protestantovki, kaj ne, tisti zapeljivki

 

 

ne omreži popolnoma ta ničvrednica, ta ni za

 

 

rodu iz hiše slavnih Herbersteinov, in ti

se ponižaš do navadnega dekleta, katerega oče

ima malo graščinico na tistem bregu pri Rupertu

 

 

tvojo materjo — neizkušeni sin, ali si že padel

 

 

in se dvigne iz naslonjača ter stopi pred

v to, da bi poročil to kočarico — za te

imam že določeno nevesto iz plemenitaškega

 

 

prihodnji teden je zaroka z Zofijo Stubenberg

iz Vurberga, tako sem določila z njenim očetom

 

srčna stvar, najmanj da bi se vezal z nevesto

 

izključen iz rodbine Herbersteinov, zapomni si

 

 

jezi me več, sicer moram misliti, da nisi iz rodu

 

 

 

 

 

Rekši se graščakinja obrne in koraka po dvorani

grom, dež je polagoma ponehaval, rahel vetrič

je zapihljal, da so tajnostno zašumele smrekove

 

Zamislil se je v pretekle čase.

poljubi roko.

 

ves razvnet.

 

na očetov rojstni dan, ki ga obhaja prihodnji

obrazu.

 

 

 

meni Herberstein s toplimi besedami.

 

Lenarta.

 

 

 

 

 

 

 

In mladi gaščak je prijel Agato za roko, z

v oči ter rekel:

 

mi najljubša na svetu, ne poznam nobene druge,

 

Agata je še bolj zarudela, roka ji je trepetala,

je sklonila na prsi mladega graščaka in zaihtela.

 

 

In vitko dekle je pogledalo s svojimi krasnimi

smehljaj je zaigral okoli njenih usten.

 

 

ves vzhičen in vzame njeno glavo v svoje

roke, jo pogleda zvesto v oči ter jo poljubi na

je spregovorila:

 

davno, toda kaj, ko vem, do uresničenje najinih

 

 

trnjevo pot, a iz ljubezni za te trpim vse — upajva,

 

In še enkrat je podala mlademu Herbersteinu

se ni mogel otresti pomislekov, da bo graščakinja

temu nasprotovala, ker Nuernberger ji niso

 

Opozoril je svojo hčer na to in izrekel tudi

videl svoje želje izpolnjene. {{prelom strani}}

 

 

<p align=center>Ljubezen Krist učil je — vi sovraštvo;

Kljub temu pa je bil živahen v razgovoru in

poln zdravega veselja. Zato so se njegovega

Ruperta, ki je imel krasen glas in je lepo prepeval,

se tudi rad smejal in zbijal dobre šale,

gosti.

 

 

 

 

Pri tem pogleda po strani na trškega sodnika,

strasten, da skoraj pretiravajoč.

 

 

 

 

župnik Niger.

 

požirek iz kupice ter pripoveduje: {{prelom strani}}

 

samo da še častijo tudi Marijo. Drugače pa uganjajo take neumnosti, da bi človek mislil, da so

znoreli. Tako se bičajo, skačejo, mečejo po

pozidati nova cerkev ali vsaj kapela.

 

je tudi taka klepetulja, ki ne pusti nobenega

človeka na miru, ta je Pečnikova Tona, že zaruja vela devica, zaradi tega, ker je s svojim hudobnim

je prikazala Devica Marija. In ljudje že norijo

in hočejo postaviti na nekem griču cerkev,

 

Nuernberger, ki je bil vnet katoličan ter

velik sovražnik vseh verskih novotarij.

 

 

povzame besedo Nuernberger.

 

robu ob poti proti Sv. Lenartu, radoveden sem,

 

za budalosti skakaške sekte. On trdi, da

se mu je prikazal Kristus s trnjem kronano glavo

in mu rekel, da prenesejo angeljci božji grob

iz Jeruzalema k Sv. Lenartu in ga tako rešijo

 

Herberstein.

 

 

 

Matej Murko, potem neki cerkovnik pri Sv.

Treh Kraljih na Pohorju, Gregor Šindler, ki je

skoraj na smrt bolni, a so popolnoma ozdraveli,

ko so se zaobljubili pripomagati k zidanju cerkve

 

izžene ali pa zapre, da nebo še dalje vznemirjal

 

škofa Martina Brenner, ki potuje ravno v verskih

mu Friderik Herbersten.

 

pritrdi mu trški vSodnik Pernhard, ki je do sedaj

bil tih in poslušal vse zbadljive besede, ki so merile

ker je to njegov delokrog.

 

s silo na zunaj navidezno zatreti, vendar ne

morete nobenemu videti v srce; kdor je katoličan,

drugo vero in se mu hoče zatreti, se mogoče hlini,

da se je vdal s tem pa se daje le prilika za

 

Admontski in benediški župnik sta postala

župnika.

 

meni antonovški vikar Rozman in pomembno

zakašlja.

 

z bolj ostrim naglasom.

 

Prvi je prekinil molk vikar Rozman.

 

in k Sv. Antonu je še daleč, ker cesta je

 

ki je bil videti ves bled. Zdelo se je, kakor

bi se tresel njegov glas od razburjenja.

mu je krepko stisnil roko ter rekel:

 

nazore, upam, da se najde prilika za večkratni

 

Rekši se sede na voz in konji hitro potegnejo

obče klicali le za župnika.

 

kupico od najboljšega vina iz Metave.

 

tovarišu pokadil malo preveč pod nos,

kajti zginila sta kakor bi jih pičil gad, še toliko

 

 

neprilik, sem tudi tiste vrste človek, a sem postal

 

 

njegov brat Štefan iz Štraleka. Trški Nuernberger

je zelo zavzet za katoliško vero, zato je

bratom si ni posebno dober, ker je ta bolj

prostega naziranja v verskih rečeh, zato pa tudi

 

 

nam vsem ugaja, vidi rad njegovo hčerko Agato,

ki je prav pobožna gospodična ter blagega

zvezi, ker je strogo katoliška in polaga važnost

na staro in visoko plemstvo, kar pa Nuernbergerjevi

 

 

 

 

s skupnimi močmi, da greva mlademu Herbersteinu

 

Rekši trčita in izpraznita kupice.

Hrastovcu.

 

soseda, imel boš še sitnosti s tem in onim,

posebno pa mislim, bodo nastopili skakači s svojimi

 

 

resni, škoda bi bilo za te in tudi župnije ne dobiš

 

 

 

Morenus.

 

 

Rekši seže Putan tovarišu iz Sv. Lenarta v

župnišča po travniku in dalje po polju.

 

si bom njegove besede, saj on pozna razmere

 

Rekši vrne se k vratam, jih zapre ter se poda

mogoče pokvaril želodca pri današnji pojedini.

 

 

široka kakor sod pač ne bo znala pripraviti jedi

 

odvrne mož in zastoka.

 

 

 

nočeš povedati, kar imaš na srcu, kakšen si

 

 

 

taceat in eclesia (Ženska naj molči v cerkvi.)

 

 

in pomeni toliko, da se naj ženske v cerkvene

 

je olepšavamo ob nedelja in praznikih, gledamo

na to, da se vzgojujejo otroci v katoliškem

duhu, moj mož, sedaj mi je pa preveč, če ne poveš,

grem jutri od doma k svojim staršem v

 

Te grožnje se je Caharija zbal, kajti pri odločnosti,

Obrne se sedaj proti ženi in pravi:

 

 

 

 

Nuernbergerca.

 

 

 

opat, da je imenoval tega luteranca za

 

 

župnikovo kretanje, potem pa naznanim to opatu,

naj vse sporoči škofu Brennerju, ki pride

 

zasluge in postaneš še trški sodnik, saj

oni Pernhard tako ne spada med nas, ker je

 

Lažje je bilo sedaj Cahariju, ko je povedal

do sosedinja o tem nikomur nič ne omeni.

 

 

<p align=center>Trepeče ti venec poročni v laseh,

na tla.

 

me, da ste izpolnili že davno dano besedo, da

 

ter poljubi graščakinji roko.

 

Prebledi in gleda nemo pred se.

 

svojemu sinu s prav prijaznim glasom.

 

na svojem mestu.

 

meni graščakinja Margareta nekako nevoljna.

 

obraz, ampak svoji materi.

 

gotovo nadzorniki niso kaj prav storili, s temi

da prekine neprijeten molk, ki je nastal

po prihodu mladega graščaka.

 

tresočim glasom.

 

veselje nam je vsem prijazen obisk mogočnega

 

In mati pogleda sina z rahlim nasmehom na

in meni:

 

nadzorovanje ga večkrat razburi, s podložniki je

 

Jurij Stubenberg ter pogleda na mladega graščaka,

ki je gledal zamišljeno skoz okno.

 

obrne se Margareta Herberstein do mladega

 

Te besede so vzbudile veliko pozornost pri

razveseljena:

 

srečo pred očmi, zato sem tudi sedaj mislila na

 

se oprosti, da mora iti v bližnjo sobo, da nekaj

naroči slugi. Dejansko pa je storila to, da se

dalnji pogovor.

 

ta obisk, vidiš, bolj primerne neveste ni za te,

 

mladi graščak, se dvigne iz svojega sedeža ter

stopi pred graščakinjo, — Svojo nevesto sem si

jaz že zbral, mučno mi je, da moram to povedati

 

prijazni jezi.

 

najvzornejše dekle in jo hočem poročiti, druge

 

Iz sosednje sobe se sliši bolesten krik. Helena

pristopi in se trudi spraviti omedlelo k zavesti.

 

Herberstein proti svojemu sinu, ki stoji bled

sredi sobe, težko dihajoč pod vtisom vsega tega,

 

 

moj sin, zato pa vedi, da ne smeš poročiti one

 

mora postati moja žena, da pokažem, kako

 

 

 

 

predsodkov — a jaz se jih ne držim, jaz grem

 

Rekši se prikloni napram Stubenbergovim,

tresočim glasom:

 

 

ljubezen, ki jo čutiš v tvojem srcu, a jaz ne morem

več nazaj, če najdem svojo srečo, je volja

 

 

Mladi Herberstein prebledi, urno odpre vrata

gospoščini in v Vurbergu, odkoder je

prišel v Hrastovec. Bil je v najboljših letih, sivih,

pogovorom je gledal navadno vstran, bil je redko

dostopen za usmiljenje, napram ljudem ni

 

In Trena si je štel v svojo dolžnost da pomaga

in doseže, da se poroči mladi baron z Zofijo

Stubenbergovo.

za roko in rekel:

 

 

Agata ni vedela, kako bi se mu odtegnila, zato

pravi:

 

 

 

 

že dolgo časa sem vas vzljubil, ne bodite neusmiljena,

 

 

 

mislite, nočem vas varati, Saj ste ugleden uradnik,

a zato vam tudi odkrito rečem, da rajši ne

 

 

porabite priliko odsotnosti mojega očeta za take

oskrbniku, ki jo je hotel objeti.

 

reče:

 

 

vam povem, ne morem vam ugoditi, ker ne

 

upam, da spremenite vaše mišljenje napram

 

ljubiti in se kaj takega tudi ne zgodi, zato

prosim, bodite obzirni, ne nadlegujte me s takimi

 

 

Agata s odločnim glasom.

 

 

 

Oskrbniku so se zasvetile od srda oči, a vendar

se je premagal in ni nič rekel, poslovil se je

domov, je zavihtel roko proti Štraleku in siknil:

Zavrgla si me nežna golobičica, zavrgla mene,

sta bila najbolj sama.

 

povzame besedo župnik Morenus.

 

 

 

Friderik Herberstein je razložil župniku ves

njegova mati zasledovala.

 

zato ne smem odlašati dalje, še predno odrinem

proti Turkom, hočem se z njo poročiti na

 

 

svoj cilj, morate vi naju poročiti še jutri

 

Župnik Morenus pogleda mladega barona, kakor

pravi:

 

prav tajna, hočem izvršiti poroko v cerkvi

Sv. Jakoba pri Lorman ju in sicer o polnoči, ko

 

 

 

 

kajti vaša milostljiva gospa mati je kot

lastnica graščine Hrastovec obenem zaščitnica

naše cerkve in njej bi se ne zameril rad, če

 

tajno, dokler ne postanem jaz graščak, potem

 

 

 

 

Dogovorila sta se natanko o času sestanka in

se nasloni na bližnjo kamnato mizo.

 

vidi svojega izvoljenca.

 

 

vpraša Agata nekoliko razburjena, ker je zapazila,

da kaže Friderik resen obraz, če tudi se

sili, da bi bil vesel.

 

začne počasno mladi graščak, kakor bi se bal

trenutka, ko bo moral povedati vse.

 

skoči k ženinu, ga prime za rame ter

mu pogleda z vso ljubeznijo v njegove oči.

 

Herberstein z glasom, ki je izrazil vso bol ločitve

ter privije svojo nevesto k sebi in nasloni

njeno glavo na svoje prsi.

 

da mi moraš nekaj razodeti, o ne muči me, vse

 

In pogledala ga je tako milo in solza je zaigrala

v njenih oči.

 

bitje na svetu in ker te ljubim, hočem tudi

tvojo srečo. A zapreke se nama delajo, zato moram

 

Friderik Herberstein je držal Agato za desnico,

ni spregovorila.

 

sva poročena, ti nikdo nič ne more, dokler se ne

vrnem, potem pa greš z menoj na grad Hrastovec

 

se, da ne bi imelo to hudih posledic, tvoja

 

ti ne more nič zgoditi, ostali čas pa si pri očetu

 

Agata se je pomirila pri teh besedah, nasmehljala

roko. kot bi se hotela zaupati njegovi zaščiti.

 

 

 

 

da jo Vse to res; da, poglej v hišo, oče je

Rekši prime svojega zaročenca za roko in oba

stopata proti gradiču Večerno solnce je ravno

čvrst in pri najboljši moči.

 

prijazno z lahkim nasmehom, zloži spise na

kup in vpre svoj pogled na ravno vstoplo dvojico.

Herberstein celo resno.

 

ki je videl Herbersteina sicer vedno veselo razpoloženega,

danes pa naenkrat zamišljenega.

 

 

moram, a urediti hočem še prej vse in zato sem

 

ker zunaj je velika vročina in grlo je postalo

 

ne da bi pozabila pogledati še enkrat na svojega

zaročenca, ki je sedel med tem poleg svojega

bodočega tasta.

 

po daljšem molku.

 

vse, treba je samo zasesti konja, a urediti hočem

 

 

 

 

odvrne Herberstein ter razloži Štefanu

Nuernbenger vse, kakor je določil z župnikom

tem, da hoče biti graščak mož beseda.

 

pripravljen sem za jutri ponoči, točno sem

 

saj vem. da za najino srečo ne bo nobene ovire

 

stisne še enkrat Herbersteinu krepko roko.

 

svoj kozarec ter nazdravil mladima zaročencema:

 

 

In trčili so, da so zazvenele čaše, ljubko sta

 

Tajna tišina je bila vse povsod, le dol v gaju

 

povzame Herberstein besedo In skloni njeno

kmalu se vrnem in nikdo ne moti potem najine

 

 

 

je pretkan, oprosti, da tako govorim, a vedi,

 

 

oskrbnik ni. odkrit, njegovo obnašanje je

 

Herberstein.

 

ter je končala:

 

 

pravi Friderik, objame nežno svojo nevesto

ter jo srčno poljubi.

 

 

sem pred Bogom in ljudmi tvoja — hodi srečno

 

Še en srčen objem in Herberstein zasede konja

v tistem času mala cerkvica posvečena sv. Jakobu.

Bila je podružnica šentlenartske cerkve.

pravi, da je to storila graščakinja, katere

soprog je živel precej razuzdano. Zagledal

ter pozdravi došle svate z globokim poklonom.

 

na pol glasno.

 

z nevesto pred oltar, da se obred lahko kar

 

Ženin je spremil svojo nevesto, ki je trepetala

Tako tedaj, je jezno siknil Trenak. ko je videl

odhajati Herbersteina s svojo nevesto, vzel

njene posesti dolgo, meni je bila namenjena, a

ošabna, kakor je bila, me je zavrgla, sedaj pa

glavo na njegove prsi ter zaihtela:

 

in iskreno ljubim do smrti; in če me več ne

bo. vedi, da sem pri tebi in čuvam nad teboj do

zadnje tvoje ure. Bog te obvari, moj dobri

 

Še en objem, še en mil pogled in Herberstein

strani Herbersteinov neljub.

 

 

 

nekako opravilo, saj so zanesljivi ljudje doma

 

Graščakinja Margareta je nekoliko prebledela,

ona bolj upošteva njegove nasvete kakor sinove.

 

 

nekim prezirljivim nasmehljajem.

 

 

 

Graščakinja se je čutila prizadeto, ker je sin

odgovori:

 

namen, da se poročiš s plemenitašinjo, ki je enakovredna

z našim plemstvom ter prepreči nesmiselno

 

In jezno so se zabliskale njene oči in videti

je bilo, da se ji je;tresel glas od razburjenja.

 

 

Hotel je reči — žena, a v trenutku se je

ko bi že sedaj izdal to tajnost, ker je

vedel, da bi jo graščakinja neusmiljeno preganjala.

 

v sebi, da se ponižaš do tega dekleta, ki te

lovi v svoje mreže; ne bi se jezila, ako bi jo

imel kakor igračo, katero bi vrgel od sebe, kadar

bi se je naveličal, da pa še sedaj misliš na

 

si pomagati, da ne poznam druge kakor Agate,

 

upam, da se v vojski spametuješ in me poslušaš,

 

 

vzpne iz stola ter stopi pred svojega sina in ga

motri s pogledom, ki je kazal vso gnev in sovraštvo

do Agate.

 

 

sina in vedi, one ženske ne boš imel nikdar,

v:a to ti jamčim jaz, graščakinja Margareta

 

a mati, vse ima svoje meje, srečni tudi vi ne

da vas spoštujem — a vi me Črtite zaradi Agate

— a vedite, da pride še čas, ko boste obžalovali

 

 

 

 

Rezko so odmevale te usodepolne besede po

v njegovi duši ...

 

grem v divji boj — sedaj mi bo veselje

se meriti s sovražnikom, čuvala me boš

molitev mi odvzame vso prokletstvo, vrnem

se zopet v tvoj mili objem, vse pretrpim

 

In kakor na novo poživi jen se naglo dvigne,

svetišče ter se podal h konjem. Zasedel je svojega

v ranča, velel isto svojima hlapcema, se

mati, a okna dotičnih prostorov so bila zastrta.

Na dvorišču se je zbralo nekaj služinčadi,

v njej srebrnjak.

 

povelje čez celo graščino, potem bo mogoče boljše,

 

In gledal je za vitkim jezdecem, ki je jezdil

Turški poveljniki so tudi videli važnosti zavzetja

te trdnjave, zato so poskusili vse, da dobijo

so se vestno, da se jim napad ne ponesreči.

 

in njegovo Agato usodepoln.

 

 

<p align=center>Oj pridi rešenik, druhal razpotji

graščine v teh krajih svoje podložnike. {{prelom strani}}

 

nauki srečo. Tam je izbruhnila med živino

kuga, ki je uničila že, dosti glav. Koloman Šef

s silno resnim naglasom:

 

on hoče imeti tu cerkev božjega groba, katerega

prenesejo angelci sem, kakor sem to že

in uničevati poljske pridelke, ali ni to božji

migljaj, da se zaobljubimo, pozidati kapelico v

 

Vaščani so bili kakor prevzeti od teh besed;

kakor bi jih nekaj navdihnilo, so zaklicali vsi:

 

 

In resni, stari možje kot prvi veljaki so stopili

k Šefu, naj jim vse pove, kar želi. In ta je

spoznal važnost trenutka ter ga porabil v to, da

zgradbo kapelice.

 

mlin.

 

 

In začela se je stavba kapelice. Eden je dal

in ima na sebi neko privlačno moč.

 

 

 

so te besede očividno ugajale, ter mu celo

veli, da sede na klop pri dverih.

 

 

Trenak je uganil, da namigava Šef na zidanje

cerkve, zato ga vzpodbuja, češ:

 

 

oblast, posebno sedaj, ko mladega gospoda

 

 

Šef je posegel globoko po sapo, vzdihnil ter

vsled česar prosi, da bi ga graščina podpirala.

Skliceval se je na različne čudeže, ki so se že

jih ima, resnične in da je volja božja, da nastane

v Radehovi večje svetišče.

 

 

oglaša od vseh strani, da, celo iz trga so prišli

 

 

 

poreče k temu gospod Morenus, ki še ni dolgo v

 

 

duhovnik mora zastopati z vso vnemo

resnice, ki jih uči katoliška vera, posebno v sedanjih

božjemu grobu.

 

ravnanju, praša oskrbnik navidezno malomarno.

 

obljubil, da pride prvo mlado soboto, ko imamo

našo službo božjo, pogledat, da se prouči o vsem

 

 

 

ti samo obljubim, da bom preskrbel nekaj

za zgradbo cerkve, seve, moraš molčati, ker graščakinja

 

molčim, ker vem, da je graščakinja nasprotnica

 

S tem je bil celi pogovor končan, zadovoljna

najslabši protestant.

 

postregla, komaj enkrat je bil, a še tedaj se je

držal, kakor bi bila vsaka jed prismojena in vino

tisto kislico iz Porčiča, mojega vina iz Zavrha

in Viničke gore pa še ne poskusi, naj ga bes

 

In zopet je dvignila piskerček, napravila

sobe ter miril svojo ženo:

 

red, kaj takega naša župnija ne more in ne sme

trpeti, to je pohujšanje, pri škofu ga zatoži, da

odstavi tega predikanta, drugače nisi moj mož,

 

Udarila je z roko po mizi s tako silo, da je

pri čemur se je razlil ostanek vina po tleh.

 

naš župnik; seve, prav ni, da gre večkrat

h trškemu sodniku, a drugače še nisem nič

 

ne bo kdo s kolom udaril po glavi, potem pa je

že prepozno, protestantovsko seme bo šlo sedaj

 

 

S tem se poslovi od svoje žene, češ, da ima

to pa le radi tega, ker ga njegova žena ni mogla

trpeti. Katarina Nuernberger je bila, kakor

ki ni bil njenega naziranja.

 

se je kmalu živahen razgovor.

 

skakačev, ali niste videli nove kapelice, ki so jo

 

moral, s kakšno naglico so jo postavili, prav

 

župnik, občudujem sam veliko vnemo, vendar se

bojim, da se cerkvena oblast ne bo spodtikala

nad tem.

 

nisem našel nič napačnega; vodja sekte,

Kolomftn Šef, je bil pri meni, na moje vprašanje

mi je razložil vse in obljubil sem mu, da se

udeležim njihovega slavljenja, ki ga imajo vsako mlado soboto zvečer, takrat pa bo še posebno

 

še nisem nikdar videl, kaj prav za prav delajo

 

 

 

brat Štefan na Štraleku tudi na tihem odobrava

 

in nikdo prav ne ugane, kakšnega mišljenja

 

mogoče vzame še svojo hčer seboj, ji bode

tudi ugajalo, če pride med ljudi, saj vedno

 

pred tednom tam, ker sem imel opravka v gradiču,

drugače je bila Agata vedno tako vesela,

jok, zapustila je nagloma sobo in nisem je videl

tisti dan več, ali ji je vendar šel mladi baron

 

tiho.

 

 

 

jeva žena, oprostite, da sem se tako daleč

predrznil, a ostane pri tem, da grem v Štralek

in povabim oba, da prideta prihodnjo soboto

 

 

S tem sta se poslovila. Župnik je odšel pri

dokler se ni vrnil.

 

sama pri sebi, se podala v pritličje ter potolažila

sveto jezo s krepkim požirkom iz piskerčka, napolnjenega

z vinom.

 

 

<p align=center>Nekoliko časa se gospodari

prime Lukašica za roko in pravi:

 

 

Lukašic pogleda pozorno Serka, katerega je

poznal kot resnega, vernega moža.

 

reče Lukašic z zategnjenim glasom in hoče iti

dalje.

 

 

Ogovorjeni obstoji in gleda soseda, kakor bi

hotel reči: sin je mrtev, obuditi ga ne moreš.

 

bolečine v želodcu, pri vseh ljudeh sem bil, ki

zdravijo ljudi, a vse skupaj ni pomagalo nič,

zdaj sem zdrav, da bi lahko prebavil žeblje.

Poskusi, Koloman Šef zna več kakor hruško

 

Lukašic je pazljivo poslušal, zmajal z glavo

ter pripomnil:

 

 

 

Ker je Serk le tako prepričevalno govoril in

način, reče nazadnje Lukašic:

 

 

 

Rekši, se poslovita. Lukašic ni šel takoj v

na stol poleg njega.

 

 

da, huda nesreča me je zadela, kar kratko povem,

sin, o moj edini sin, mi je danes zjutraj

 

 

Lukašic si obriše rosne oči, globoko vzdihne

svečano:

 

a na vas je, da ga takoj rešite, greva takoj

 

Vstala sta ter šla naglo čez mali hrib in v

sveči, stopil h klečečemu Lukašicu ter mu rekel:

 

Boga, molite iskreno pet očenašev. Kedar ste

 

Šef je stopil k dverim in mirno čakal.

na Lukašičevo poročilo in mu rekel:

 

molitvi in recite za menoj:

 

na križu, tebi obljubim svojega sina, reši ga

smrti, hočem ti darovati debelega junca ter pomagati

pri zidanju cerkve v čast božjemu grobu.

 

Lukašic je ponavljal počasno in z veliko resnostjo

še ni doživel. {{prelom strani}}

 

 

oče ter se dvigne, kakor mu je velel Šef.

 

Lukašica za roko ter zapusti z njim kapelico,

katero skrbno zaklene.

sina ter zašepetal:

 

lice, še nekaj časa moram tako ravnati in oživel

 

Z napetimi očmi sta gledala oba sinu v obraz,

spregled a ter reče z rahlim glasom:

 

 

 

Koloman Šef prime mrtveca za roke ter ga s

pomočjo staršev dvigne z odra.

 

napol glasno.

 

Radehovi in dal znatno darilo.

 

ko ji je to novico povedala Zirngastova

le naš Zveličar imel to moč, drugače pa

nikdo, najmanj pa še tak luteranec, kakor je

sprijeni Šef, ki ljudi vara in jim krade denar iz

 

njen mož Caharija, ki je ravno prišel iz župnišca

 

še večja goljufija, Šef je potemtakem nalašč naročil,

da se mora Lukašicev sin napraviti mrtvega,

da ga potem obudi, drugače bi njegova

 

sin je bil že večkrat težko bolan, prijel ga je zopet

močan krč in mogoče bi res umrl, če bi Šef

ne bil napravil poskusov, da ga zopet oživi, zato

 

vidim, da ste možje babe, sedaj pa jaz grem k

škofu in mu vse povem, da bo enkrat te sleparije

 

Rekši dvigne svoj običajni piskerček ter ga

a bilo je videti, da jo nekaj teži.

 

 

 

Pri tem se je nalahno priklonila ter hotela

pogovorih.

 

ter prime Agato za roko in jo prisili, da je

sedla k njima.

je pridelal v preteklem letu Nuernberger.

 

vpraša Pernhard svojega prijatelja.

 

 

ter začne razlagati celi dogodek, kakor mu

ga je pripovedoval župnik Morenus, ki je naravnost

Agata.

 

 

kaj pa s tem zasleduje, ne vem, njegova Katarina

mu vedno tolikb trobi na ušesa, da je vse

in spravil celo stvar še pred škofa in našega

presvitlega vladarja, da pride še stroga komisija

 

meni in tudi jaz sem ga rad obiskal, a zdaj je

vse drugače, celo mene krivi, da sem na tihem

pristaš Lutrove vere in vsega tega, kar je s tem

 

čudežih, ki se godijo, skoraj ne more biti vse

 

ne vem, ker nisem bil nikdar zraven in tudi še

nisem videl, v čem obstoji te družbe izvrševanje

njih nabožne službe, katero obhajajo baje

 

svojo službo, pride tudi naš župnik, ki mi

je še posebej naročil, da naj tudi vaju vzamem

 

 

ne boste radi doma in nekaj novega le vidite ter

se razvedrite, saj ste tako malo preveč otožni,

le čakajte, nekaj vam je pri srcu in sprememba

 

Agata se nasmehlja nasilno ter zarudi, misel,

skuša izogniti zadregi.

 

 

Dogovorili so se, da prideta oče in hči k

množica, začelo se je šepetanje:

 

naš gospod župnik so prišli, pa še gospod trški

sodnik in iz Štraleka ter njihova hči.

močnim glasom: {{prelom strani}}

 

katerega grob je še v daljnem Jeruzalemu, gleda

z veseljem na danes zbrano množico, ki kaže

ozdravelo, celo slepi sedaj vidijo in zadnji slučaj,

ko je vstal Lukašicev sin od mrtvih, ali ni

 

 

In Koloman Šef nadaljuje:

 

vredne, moramo delati pokoro. Vsi smo že

preveliki grešniki, dosti hudobije je še v nas,

ki pretijo svetu vsled hudobije ljudi.

Kdor je z menoj in z našimi nauki, naj stori kakor

 

Rekoč se vrže na tla ter se bije z rokami po

krč.

 

 

Rekši vzame bič, razgali zgornji del telesa in

curkih po telesu.

 

 

In kakor v trenutku se razgalijo najbolj navdušeni

se je tudi razgalila in tepla s šibo polno trnja.

 

nad kapelico, ves je v svetlobi in kaže proti jutru

kakor bi hotel reči: od tam nesejo angelci

božji grob, o, hvalite Boga, Kristus nas je uslišal,

 

Navdušeni od teh besed so se vrgli vsi na

celem životu. S tajnostnim glasom začne:

 

posnemamo njegovo trpljenje, glejte, zdaj se

mi je prikazal njegov obraz, tako je mil in lep,

na kapelico, kakor bi hotel reči: tu je svetišče,

kjer hoče imeti božji grob, bratje in sestre, vrzite

 

Kakor zamaknjeni od teh besed, so padli vsi

na tla in ostali v tem položaju nekaj časa.

 

ste volji božji! Zapomnite si, kar ste

danes doživeli, ne dajte se pa zapeljati od skušnjav,

odvračati od prave vere in poti, po kateri pridemo

do cilja. V različnih podobah se bo prikazal

 

 

 

sveto opravilo, zarotite ga, drugače še koga

 

Koloman Šef je spoznal, da so se njegove besede

glasom:

 

kozla z rogovi, zarotim te pri svetosti tega

kraja, ne skušaj nas, ki smo verni ljudje, ne

poberi se in zgini v najtemnejši kot tvojega peklenskega

kraljestva, tam razširjaj svoj smrad

 

Rekši postavi se pred kozla in dvigne obe roki

zelenjavi ter hoče hrustati sočno sočivje.

 

hoče požreti, kakor bi ne imel v peklu dosti žerjavice,

ostalo je le pri kričanju, kajti vsak se je le bal,

ker s hudim duhom se ni šaliti. To priliko je

života najlepšo zel j nato glavo.

 

 

To je pomagalo. V trenutku, ko se je spravil

so skoraj omedlele samega strahu.

 

sliši se naenkrat jokajoč glas mlade deklice,

ki je stala pri oknu.

križ in pravi s povzdignjenim glasom: {{prelom strani}}

 

da je to res nekaj naravnega, a hudi duh

skuša na vse načine zmotiti ljudi v svojem prepričanju;

in Kristus je spregovoril z močnim glasom: Bliža

se sodni dan, delajte pokoro, drugače pridejo

 

Ljudje so stali kakor zamaknjeni ter poslušali

na en glas so vzkliknili vsi:

 

 

Zopet se dvigne Šef in začne razlagati, da se

zgodili.

 

in ne luteranci, glejte, celo naš spoštovani

gospod župnik in trški sodnik sta navzoča,

Zato ne obupajmo, ne dajmo se zapeljati

od skušnjav, kdo je tedaj za to, da se spiše prošnja,

 

zidati, škofu se mora to sporočiti in če on ne

 

Glavna stvar je, da so ljudje navdušeni za zidanje

nove cerkve, za daljne čudeže se bo že skrbelo.

pač tako, da vleče zunanji sijaj in kdor zna porabiti

to priliko za svojo korist, je mož dneva,

slepo drvi za njim, kdor ima mogoče pomisleke,

je prisiljen, da gre tudi tisto pot. Le redki

ime Nuernberger in njegove hčere Agate.

 

 

v prav v resnem namenu, kajti prinesla sta večjo

svoto denarja, katero sta izročila meni, tudi

je obljubil gospod, da bo še tudi drugače podpiral,

 

srca pa je polno veselja ob tem poročilu,

zato se tudi nič dalje ne obotavlja, da podpiše

in tisto noč ni mogla zatisniti oči.

 

je naš župnik. To vendar presega vse meje, da

se še katoliški župnik udeleži norčije take prismuknjene

neumneži od vseh strani, tako je že prijetno biti

vodja kake družbe, ko ni treba nič delati, ampak

 

Taka ploha se je vsula naenkrat iz ust svete

je povzela zopet besedo:

 

jih sporočiš admontskemu opatu Janezu, da

ukrene vse potrebno pri škofu Martinu, da je

 

Caharija Nuernberger je uvidel, da se dalji

sladko zaspala.

 

 

<p align=center>Krivice, ki vam se godijo,

ter pravi:

 

skrunijo se grobovi, da se zgražajo že vsi prebivalci

 

 

župnik.

 

vam vsem in zato se mora storiti vse, da je delo

tudi tako dovršeno, da je zid za sovražnika res

 

povdarjati, da sem jaz kot župnik tudi odgovoren

 

oskrbnik.

 

 

Hrastovec in zaradi tega imamo mi o tem

 

kot cerkveni patron in jaz kot župnik sem poklican,

da varujem njegove pravice, kaj pa ima

gospoščina Hrastovec s cerkvenim patronom

 

bodo silili k tistim norcem v Radehovi, katerim

 

 

da se dovoli zidanje cerkve. Šef se je sam

 

 

vsem podučen; z ravno isto pravico pa prašam

jaz: S kakšnim namenom pa ste vi prišli sem,

drugi pa škilite tja k protestantom, ker je tam

večja prostost za vašo vest, za katero je potrebno,

 

 

reče župnik mirno in se obrne proti župnišču,

oskrbnik Trenak pa zdirja od cerkve proč po

cesti naravnost proti Hrastovcu.

 

sam v srcu luteranec, in to pred vsemi ljudmi,

Čakaj, ti črni hinavec, tebi še pokažem, sedaj je

 

Ves razjarjen je prišel črez travnike mimo

na spise ter rekel:

 

ste sprožili to vprašanje, skrajno nujno je, da se

zopet uveljavijo te pravice, kajti župnik Morenus

se obnaša že tako, kakor bi gospoščina Hrastovec

kot zaščitnica šentlenartske cerkve sploh

 

Pripovedoval ji je celi dogodek preteklega

povedal.

 

molk, ki je nastal po oskrbnikovem poročilu,

dan umestitve skazal moj sin čast, da se je udeležil

 

jaz sem vse nekaj drugega mislil o njem, a

 

graščakinja.

 

 

Oskrbnik Trenak se je naslonil nekoliko nazaj

protestantom in skakačem.

 

se peča s čarovništvom, nekaj sem slišala, razložite

 

urno Trenak, na tihem pa se je veselil, da mu

je dana prilika govoriti o tem, kar je hotel že

župnik Morenus.

 

imela na sumu, da ni nenaklonjen krivi veri, oni

na Štraleku pa je bil to že od nekdaj in sad ne

pade daleč od drevesa, da je tista copernica tudi

 

 

 

se tudi tiče zadeva vašega milostljivega gospoda

povdarkom zadnjih besed.

 

skoraj vznevoljena.

 

posebnim sredstvom omamiti mladega gospoda

graščaka, kajti drugače ni mogoče, da bi se tako

trdovratno ustavljal vašim modrim ukrepom in

 

graščakinja.

 

 

 

 

vzklikne graščakinja, se dvigne razburjena iz

stola ter stopi pred oskrbnika.

 

 

 

reče počasno Trenak ter opazuje, kakšen

učinek bodo napravile te besede na graščakinjo.

blazna jeza.

 

 

je bil v strahu, da napade graščakinjo zopet

slabost.

 

 

 

enkrat to novico, katere res skoraj ne morem

 

In razložil je vse, kar je videl v oni noči, ko

oblast. Kaj takega je morala tedaj doživeti!

 

se bolestno dvigne iz naslonjača ter stopa sem

in tja po sobi, da prikrije vse svoje čute, ki so

napolnjevali njeno srce.

 

do vas, da vam prihranim dalje kot mogoče to

 

udani, sedaj vem vse in prenesla bom tudi to, a

nemaščevano ne sme ostati to ravnanje, Glede

poročilo na škofa Martina Brenner ter popišite

vse in mi prinesite nato poročilo v podpis. A kaj

 

To je vendar najlepši dokaz, kar je storila

Agata mlademu gospodu graščaku, da je copernica.

jo spravimo na varno, potem se naj zagovarja

pred sodnikom, da je nedolžna. To pa mora

 

vzklikne naenkrat graščakinja z naglasom

njo usoda, ki si jo je zaslužila; uničila je srečo

mojega sina in tudi mojo — vam, gospod oskrbnik,

vso moč, da postopate proti oni ženski v

smislu postave, kot obtožiteljica pa nastopim

 

ter se globoko pokloni, poljubi graščakinji roko

ter se odstrani iz dvorane. Zaničljiv smeh mu

Štajerskem.

 

 

<p align=center>Moči, moči mi daj, moj Bog!

Agata.

 

ogovori oskrbnik lovca, ki spoštljivo pozdravi

ter zarudi vsled nenavadno prijaznega

odgovor.

 

pravi oskrbnik, ko vidi lovčevo zadrego.

 

 

In začel je praviti, da je obiskal svojo bolno

ravno ta dan ni počutil dobro.

 

te, ko se podaš na pot, pa še sama moraš iti, ko

 

ki gre prav rad z menoj, drugi posli pa naj

opravljajo naročena jim dela, ker marsikaj je

 

 

pritrdi Agata nekako veselo, se skloni k očetu

in ga spoštljivo poljubi na čelo.

samega strahu ni mogla ganiti.

 

nato pa je Agata utihnila, kajti eden od

teh mož ji je zamašil usta z ruto. Urno so

Zgodilo se je celo, da je čarodejstva osumljeni

Nesselbacher v Wuerzburgu med trpinčenjem

škof Filip Adolf kot deželni knez udeležil

Čarodej skih shodov, nakar so Nesselbacherja

umrl leta 1632, ter Friderik pl. Spee, umrl 1635,

in 70 let pozneje protestant Thomasius, umrl

je naj žalostnejva prikazen tedanjega časa, neka

blodnja, ki je sedanjemu času naravnost nerazumljiva.

imel uspeh.

 

 

se pobaha birič.

 

obvesti tudi prisednike, ki naj se pripravijo,

ter priče, da so navzoči, če bi bila Agata

le preveč zakrknjena in jo je treba s trpinčenjem

prisiliti do priznanja. Tedaj veš, da bo

 

In nasmejal se je tako škodoželjno, da je ostrmel

celo trdosrčni birič.

 

vpraša birič.

 

in Avguština Fleischhakerja, pa še Jurija Pihlerja,

ti trije so najbolj zanesljivi. Prva dva

in razpravi navzoči, da oddajo potem

svojo sodbo. Sedem prič pa pokliči iz okolice,

 

Oskrbnik je odslovil biriča Strotza ter mu

zrla pred se v temoto.

 

tistega, ki se je osmelil prizadjati njegovi soprogi

tako krivico. A ni ga, nobenega glasu

previdno gre dalje po stopnjicah proti zaporom.

Tu obstoji pred nizkimi, hrastovimi, z

drobno tresko, vzame velik ključ iz žepa, ga

vtakne v ključavnico, zasuče, počasno odklene,

gorečo tresko v temnico.

 

se bolestno prime za glavo, nato pa opre ob steno,

ker ji je bilo, kakor bi morala pasti.

 

 

Porogljiv nasmehljaj mu zaigra okoli usten

obrazu vsa škodoželjnost.

 

dovolj; povejte mi, zakaj sem tukaj, kaj sem

 

 

 

 

maščujete nad menoj, sedaj vem za vzrok vašega

 

ste me žalili, nisem prišel se maščevat, ampak

 

 

 

Agati se razjasni lice in srce ji bije od radosti

da gleda Agati v razsvetljeni obraz.

 

srce, kakor da bi ga hotela umiriti, ki je bilo

vedno bolj razburjeno.

 

Agata gleda nepremično oskrbnika in čaka

nestrpno, da začne govoriti.

 

 

 

Friderik Herberstein zaljubil v vas, protivila

se je temu, a bilo je zastonj, ni poslušal njenega

pametnega nasveta, omamljen je bil od ljubezni

do vas in se je odločil, skleniti z vami zakon,

 

 

pomagati. Graščakinja ne more verjeti, da se

je zaljubil mladi graščak v vas iz naravnega

čuta, pri tem so morale sodelovati tajne, čarovniške

 

 

da ste se zvezali z hudim duhom ter se njemu

zapisali, da vam je dal sredstvo, s katerim ste

omamili mladega graščaka, da je postal slep za

 

 

o tem, da je z nobenimi dokazi ne prepričate

 

 

 

 

tresti po celem telesu, kakor bi bila od odgovora

na to vprašanje odvisna cela njena usoda.

 

 

 

graščak res tako ljubil, kakor je bilo videti,

da je bil težko ranjen in obležal na bojišču.

Med njimi, ki so se vrnili nazaj v domovino,

ga ni in tudi ga nikdo ni potem več

 

bil najhujši udarec. Zdaj sem sama, brez pomoči

v rokah graščakinje, ki se hoče maščevati

 

 

 

Oskrbnik molči nekaj časa, kakor bi se hotel

glasom:

 

za vašo roko, odklonili ste me, danes zopet prosim

za njo — če ste moja žena — ste rešeni, to

edino milost dovolijo sicer stroga določila postopanja

zoper čarodejke, jaz ponudim roko

 

— naj bi prelomila Frideriku zvestobo, katero

 

vas ne veže, in če bi tudi živel, dala bi se veljavnost

poroke izpodbijati, tedaj ni treba imeti

 

svojemu ljubljenemu soprogu, ki je žrtvoval

 

 

naj me zadene, kar hoče, tebi ostanem zvesta,

 

sedaj naprej nisem več vaš prijatelj, ampak

oskrbnik s povzdignjenim glasom, pogleda še

enkrat na Agato, kakor bi pričakoval, da se v

spoznal roparje.

 

možmi birič iz Hrastovca, imel je sabljo ob

strani, kakor sem ga videl že večkrat, ko sem

 

je to storila graščakinja, kajti le ona ima pri

tem svoje prste vmes, in mogoče tudi Trenak,

znebiti graščakinja svoje sinahe — a tako gladko

ne gre, takoj grem v Hrastovec in zahtevam

 

A že priletnega moža je obšla vsled te pretresljive

se ji je brala neizprosljivost.

 

s hladnim glasom.

 

je od včeraj v Hrastovcu, čakam toliko časa,

 

Graščakinji se zasvetijo oči od divjega veselja,

a obenem karajoče pravi:

 

gospod oskrbnik, to ni na mestu, zahtevam vso

strogost, ne zasluži, da bi se z njo drugače ravnalo,

 

ter postane še bolj bled.

 

s prstmi ob mizo ter nadaljuje:

 

doprinesla, vaša dolžnost je, da uvedete proti

njej postopanje, ker jaz to zahtevam in gorje

vam, če bi se dali mogoče vplivati od njenih besed,

vašega obstanka potem ni več v gradu, zato

 

Z ostrim naglasom je izgovorila graščakinja

svojim prodiraj očim pogledom.

 

 

se to žensko prej ko mogoče zasliši, in če ne prizna,

naj se jo trpinči ter sodi po postavi, tako

 

Graščakinja se je dvignila, ponudila milostno

da se je tresel na celem telesu.

 

pol glasno Trenak, ko je stopal proti svojim

prostorom. V sobi se je zleknil na stol, pokril

dan mu ukaz.

 

 

videti ji je na obrazu, da veliko trpi, jedi se skoro

ne dotakne, in vendar moja žena ni najslabša

 

Trenak se nehote zgane, po kratkem molku

pripravljen v svrho sestavitve zapisnika.

 

reče birič, se okorno prikloni ter odide.

Med potoma pa premišljuje, kako pride to, da

Agata je stopila z negotovimi koraki naprej

na mesto, ki ga ji je odkazal birič. Bila je bleda

negotovosti, kaj se ima ž njo zgoditi.

 

krivi, ampak graščakinja, ki jo hoče ugonobiti.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

graščaka Ivana Friderika Herberstein, da je

odklonil zaroko z bogato graščakinjo Zofijo iz

Vurberga in ste ga napravili neposlušnega napram

svoji materi, graščakinji Margareti Herberstein

 

ki je vzplamtela v najinih srcih in ki je od nebeškega

 

Agatine oči zadobijo pri teh besedah nenavaden

ter omiluje njeno usodo.

 

Trenak s povzdignjenim glasom, kateremu se je

priznate vse, ker drugače moram, kakor nam

predpisuje naše navodilo, poseči po hujšem

sredstvu, po železnem orodju, ki je izsililo še iz

 

Agata je prebledela, a ostala je drugače mirna.

srce in pravi s svečanim glasom:

 

Bog, ki mi je dal ta čut — kar je nasilnega, je

 

Trenak je povesil glavo, kajti čutil je, kaj se

se ganilo, imelo je zatisnjene oči, bilo je mrtvo.

 

kar sem še imela pri sebi živega, moje edino

upanje, moje veselje, sedaj sem sama brez

 

Dvignila se je ter privlekla do otroka. S silno

s poljubi, kakor bi ga hotela vzbuditi k življenju.

 

te imenovala, kako bi te bil oče vesel, a ugasnila

ti je luč življenja, ne da bi te videl on, po katerem

 

Krčevito je stisnila mrtvo dete na srce, kakor

graščakinjo.

 

Trenak ob koncu svojega poročila še pripomnil,

da je moral otrok bržkone umreti naravne smrti

 

Trenak je stopil za korak nazaj ter ves prebledel

trenutku.

 

čarodejstva, saj vam mora biti znano iz knjige

o čarovnicah, da umorijo take ženske otroka

v svrho priprave sredstva, ki jim omogoči beg,

ki bi se sicer ne dal izvesti. In jasno je, da je

in sicer hitro, da čarovnica čimprej prejme zasluženo

 

potrdi Trenak z nekaj negotovim glasom

ter odide. —

In zopet povzame besedo graščakinja.

 

dodala mu je še hujšega. Ker ni mogla zakriti

sadu svoje prepovedane ljubezni, je celo dete,

da si pripravi iz njega sredstvo, ki ji pomaga

pobegniti; zasluži tedaj tudi zaradi tega smrt

 

Agata s pretresujočim glasom, v katerem je bila

izražena vsa bolest.

 

odstraniti sledove tvojega ravnanja, a slučaj je

 

 

 

Rekši se obrne do sodnika Trenaka ter ga

moram postopati zoper tebe.

 

ali priznate, česar se vas dolži, priznanjte odkrito,

 

Pogledal ji je za trenutek v oči, kakor bi ji

muke.

 

kvišku ter spregovorila z razločnim glasom:

 

 

hoče celo postopanje, ne odlašajte vendar, gospod

 

glasom.

 

odločno.

 

z odločnim glasom:

 

da me hočete prisiliti do priznanja; graščakinja

Herberstein, tega užitka vam ne privoščim, vi

hočete mojo smrt, vem, da ni rešitve za me, zato

 

sama vse povedati, poslušajte priče, zapisnikar

 

 

se Bogu in s svojo lastno krvjo zapisala dušo

hudemu duhu, zato mi je izročil tekočino, ki jo

sem dala piti Ivanu Frideriku Herbersteinu, da

 

Priče in prisedniki so se zganili, prvi so delali

proti Agati:

 

 

 

Nastal je med navzočimi mal nemir, a ko se

srepo pogledala na vse, je postalo vse tiho.

 

reče glasno Margareta Herberstein, se vsede in

gleda ostro na obdolženko, kateri se vidi kljub

in vpraša:

 

sodnik.

 

vse copernice na vsako mlado soboto zvečer;

zlodej je prišel v podobi zalega mladeniča z dolgimi

rdečim peresom, na nogah je nosil škornje

t ostrogami, zavijal se je v črn plašč, ki je bil

 

vpraša sodnik resno.

 

piskre v peč, jih namazala z mazilom,

napravljenim iz mesa umrlih nekrščenih otrok

ni mogla zvaliti. Burkle so dobile perje in

dvignila sem se skoz okno ter zletela čez gozdove

 

da je svoje dete zaradi tega umorila, da bi iz tega

napravila mazilo, da bi mogla pobegniti. To

me še bolj potrjuje v mojem sklepu, da vzdržujem

 

Agata jo pogleda prezirljivo, a nič ne reče

na to obdolžitev.

 

dalje Trenak, ki je postajal vedno bolj nemiren.

 

so piskali na piščalke ter udarjali na boben, on

sam pa je plesal z nami, da nismo čutile tal. Ko

trati ter pile vino, ki smo ga pričarale iz hrastovskih

kleti; pripeljali so ga črni kozli na žarečem

 

 

 

Zopet prevzame besedo Trenak ter vpraša

Agato:

 

 

 

Tedaj se dvigne graščakinja ter jezno veli:

 

 

Krvnik Haller pristopi, da bi izvršil povelje,

temu brani, on naenkrat vzklikne:

 

ter pokaže črno piko zadaj za levim ušesom na

tilniku.

ugotovitve.

 

 

Agata je hotela še ugovarjati, češ, da ima to

razburjena reče:

 

ali mogoče to tudi taji, vprašajte vendar,

 

 

 

 

Zdajci vstane zagovornik Pernhard, dvigne

roke proti graščakinji ter pravi:

 

ali morete reči, da je to nežno bitje zmožno storiti

 

sodnik, ne osmelite se, mi delati očitke.

Vzdržujem svojo obtožbo, ta ženska ni samo čarovnica,

 

 

 

Je drugo priznala, je storila tudi to; če

 

Agata prebledi, prime se za glavo, bridko zaihti

in tresoč se na celem telesu vzdihne:

 

mora biti tako, saj vem, da sem že

 

Nemir nastane v dvorani, sodnik zamahne

prikriva.

 

 

Sodnik Trenak se dvigne, odpre debelo knjigo

oči, a jih zopet povesi.

 

ali se priznate krivim vsega tega, česar

 

Agata je kakor nema ter gleda, kakor bi bil

zgrudi na tla nezavestna.

 

prisednike, a nič ne pomaga, priznala je vse,

 

Agata, kateri je priskočil Maks Pernhard na

spregovori proti prisednikom:

 

določbe, kako je v teh slučajih soditi, sedaj

vas prisednike, ki ste zbrani v postavnem

 

Nastala je v dvorani velika napetost, prisedniki

z ostrim pogledom, kakor bi hotela reči:

Gorje vam, tudi glede vas imam oblast, če mi

 

 

Graščakinja se postavi tako, da je obdržala

Dvignil se je krvni sodnik, z obraza zginila

mu je vsaka barva, vedel je, da so sedaj uprte v

in jo je hotel osrečiti, a jo je sam upropastil.

 

notranja razburjenost, izreče sodnik Trenak:

 

se je zbrala, da sodi o zločinih, za katere je določena

smrt, naznani sledečo sodbo:

 

Tako je sojeno v gradu Hrastovec na dan sv.

 

Sodnik Trenak se je vsedel, videti mu je bilo,

ji zasvetijo, se vprejo na graščakinjo ter sodnika.

 

podobo držim v roki, da sem nedolžna, a umreti

moram — ker vi to velite — največji zločin

Bog, ki je za vse pravičen. — Vam, gospod sodnik,

odpustim, ker ste morali tako ravnati, a

 

Glasen jok je nastal med množico, že se je

bleda od jeze:

 

 

Nastal je šunder, prerivanje, že so se bližali

ter zakliče z razločnim glasom:

 

trpim po nedolžnem in moram v smrt. Reši me,

da ne konča moje telo na tako sramoten način

na grmadi kot telo čarovnice, naj najde mir na

 

In glej, črni oblaki so se za trenutek razgrnili

nad belo postavo Agate, ki se je sklonila na tla.

Se enkrat dvigne glavo in z mirnim izrazom na

 

Agata poklekne, nagne glavo na hlod, —

ki hoče priti do Agate.

 

obleki, ljudje se umaknejo, — pred mrtvo Agato

je stal župnik Morenus.

glasom:

 

 

Krvnik Heller se razkoči, prezirljivo pogleda

župnika in reče:

 

 

telo pripada zemlji. Sodba je bila krivična,

gorje tistemu, ki jo je povzročil. Graščakinja je

 

 

Za Jurija Kernbeis gotovo vem, ker drugače

 

 

Kromzoes, ki je bil tedaj nekak zdravnik v

 

Sent Lenarta, mož orjaške postave z dolgo rujavo

nedolžnem vtaknili v Mariboru v luknjo, ker

sem zabavljal čez gospodo, pa še pride dan

 

 

tudi trije grajski hlapci so hoteli poseči vmes,

a v tem nastane krik:

 

 

Kovač Rogoz se je preril v ospredje, prijel

enega pomočnika ter ga vrgel doli po robu, da

se je postavil na glavo, drugega je potisnil v

ter jo dvignil proti grajskim hlapcem, ki so ga

hoteli obkoliti. Niso prišli do tega, že so pogumni

ki se je že pomirila ter reče z močnim glasom:

 

materi zemlji, pripravite vse potrebno, da

 

Urno so izkopali globoko jamo ter jo okrasili

žrtvovati svoje življenje po nedolžnem.

 

 

<p align=center>Rekli so, da sem brezverec,

Graščakinja je proti svoji navadi stopala po

sobi gor in dol, znamenje, da je zelo razburjena.

hitro je vstopil.

 

 

 

 

sedaj od vas, zadoščenje — moj ugled trpi, če

 

Jezno je spregovorila graščakinja te besede,

To še bolj razburi graščakinjo.

 

vedeli dati vedno pravi nasvet, ali je tudi vas

 

Trenak se zgane, povzdigne glavo, ki se mu

misli več ne mogel držati pokoncu.

 

 

 

krivdo in stroga določila ne pripustijo drugega

izreka. Vzel sem to sodbo na svojo vest, omislil

vam, premilostljiva gospa graščakinja.

 

ter udari z nogami ob tla, da je odmevalo

po visoki dvorani.

 

za nedolžno in nevarno je še dalje dražiti njegovih

 

 

nad ono, ki je bila po vašem mnenju ovira sreče

mladega gospoda graščaka; ne razburjajmo

ljudi dalje, struna preveč napeta poči. Agata

je po katoliškem obredu pokopana, ranili bi

 

 

od višje oblasti, sodbo sem izrekel jaz in imam

pravico, jo še sedaj omiliti. S tem le pomirimo

 

 

 

obrne in odide v bližnjo sobo. Trenak se hladno

prikloni in odide. Med njim in graščakinjo

tega je prišlo vse zlo nad Agato. {{prelom strani}}

 

že vedno govorila, luteranec je bil že od nekdaj.

Poroka je bila itak po protestantovskem obredu

in je bila neveljavna, zato je morala Agata v

 

Caharija je moral pritrditi, saj mu je bilo žal

nekaj denarja za olepšvo cerkve.

 

 

 

Hotel je še govoriti dalje, a je v pravem času

graščakinjo razburiti.

 

 

župnik preveč nagiba k luteranstvu. Sedaj je

že celo uvedel, da kar površno spoveduje ljudi

ter jim daje skupaj odvezo, zato pa letijo iz vseh

župnij k njemu, seveda najbolj tisti grešniki,

 

 

predobra župnija, dohodki so lepi in biti v trgu

 

gospoščina je zaščitnica te cerkve in mi imamo

 

napraviti ničesar, kajti župnik ima vendar

 

župniku temeljito vest, ali je pravi katoliški duhovnik

 

ki je bil ves vesel, ko je slišal, da se stvar

reši na ta način, kajti naveličal se je doma večnega

če so poslušni graščakinji.

 

 

Pritrdili so mu vsi. Graščakinja je bila vidno

že prej imenovani Šentlenarčani.

 

mojo Nežo, le čakaj, ti že pokažem s to palico,

kako širok je tvoj hrbet, da se boš spominjal še

 

Voller ga je moral miriti, ker je bil preveč

so vsa okna zaprta.

 

 

Rekši izmakne Mihaelu Pavelec, ki je prišel

izven sebe.

 

župniku vrnitev v naš trg; prav je, da jo

je popihal tja v Šent Jurij, še od tam ga naj

preženejo, in tudi tistim skakačem naj škof pokaže

svojo moč, da ne bodo uganjali več svojih

 

Na vse zgodaj je vstal Nuernberger, da se

pisar Mihael Gale, zdravnik Nikolaj Gromsoes

ter tržana Jurij Kornbeis in pek Kašper

 

Verno so poslušali tržani jedrnate škofove

kapelici, stopi ven ter pričakuje prihajajoče.

 

pokaže na imenovanega.

 

zakliče načelnik krdela.

 

pozdrava. Vendar se ojunači ter pravi:

 

čudeži kažejo, da hoče imeti Bog tukaj svoje

 

obrne proti možem in jim veli:

 

v trg, kjer ga naj spravi trški sodnik na varno

v rotovški zapor, kapelico pa takoj podrite in

 

sklene roke ter prosi, da prizanesejo svetišču.

 

 

sem se trudil ter prosil, tedaj je zavržena moja

 

sleparij, sedaj se ne boš mastil s prinesenimi

darovi, hajdi, hitro ga zvežite, da bo v. ječi premišljeval

 

Povelje je bilo hitro izvršeno. Trije krepki

namenjen v vinograd v Gruševo.

 

vzklikne plemič, skoči s konja, pristopi k Herbesteinu

ter mu krepko stisne roko.

iskren prijatelj Agatinega očeta. {{prelom strani}}

 

vas krije zemlja, kajti nobenega glasu nismo dobili

 

 

Herberstein si potegne roko čez Čelo, kakor

čase.

 

kako je v Hrastovcu, kaj je z Agato, ali je zdrava,

koliko hrepenim po njej, saj vam sedaj lahko

 

Herberstein vpre svoje lepe oči v plemiča, a

rekel s težkim srcem:

 

vas vidim, tako sem se ustrašil, ko pride trenutek,

da slišim vprašanje, kakor ste ga ravnokar

 

Herberstein prebledi, hlastno prime plemiča

za rame ter vpraša s tresočim glasom:

 

ne pove nič dobrega, moj Bog, kaj se je zgodilo,

 

tedaj moram, če tudi mi je težko, a zvedeti morate

 

 

Plemič Mandech je povedal v presledkih vse,

roko čez sive lase ter vzdihnil:

 

 

Stari vratar Pankracij je zatrobil v rog, kajti

v notranje prostore. A ni bilo treba.

 

ves vzradoščen ter odpre takoj široka vrata,

da morejo jezdeci v grad.

dvorišče.

 

drugim ter se bližajo zaprašenemu jezdecu in

mu poljubljajo roko.

graščak.

 

so se vedno nasmejali, a danes so silno

 

letom, ali ne veš, da so jim usmrtili Agato

 

 

Bog ve, kako daleč se je zvedelo, kakšna krivica

 

Agato sem tako rada imela, ko sem služila v

 

Graščak Herberstein je zdrsnil v naslonjač,

 

Zakril si je obraz z rokami, burno so se mu

 

Graščakinja Herberstein je takoj zvedela,

 

Graščakinja prebledi, se dvigne iz naslonjača,

 

Že napravi korak naprej, da objame svojega

srepo svojo mater ter reče z zamolklim glasom:

 

 

 

 

dala ti je tajnostno pijačo, da te je omamila

 

ničesar ni storila, hoteli ste njeno smrt,

 

 

toliko trpinčena, mučena, je morala v mrzli

 

 

 

 

je tekla tudi vaša kri, in vse to iz srdu proti

njej, ki je bila angelj, moje edino, kar sem še

 

 

ona nedolžna Agata naj vam gleda vsak dan v

obraz, po noči in po dnevu, in kri nedolžnega

več matere, umorili ste tudi v meni vsak

čut ljubezni, umorili ste tudi svojega sina —

 

Z visokim, pretresljivim glasom je izgovoril

telo.

 

a mladi Herberstein odpre dveri ter odide z

naglimi koraki proti svojemu stanovanju.

na tla ter bolestno vzklikne:

 

 

Bil je graščak Ivan Friderik Herberstein.

je bilo nemirno. Večkrat je zaječala, mahoma

planila kvišku ter vsa prestrašena

težave, da je graščakinjo pomirila, ki se je

po teh dogodljajih tresla na celem telesu.

vsa zbegana — zdajci zakriči.

 

od mene, ha, zdaj te spoznam, ti si, ki hočeš k

meni — Agata — ah, zgini, ne morem gledati

— kri, ne morem je videti one glave, ki leži

na tleh, — strašno me gledajo umirajoče oči,

 

Graščakinja zbeži v kot za visoki naslonjač,

stol, ga drži pred seboj in zakriči:

 

me gleda, vedno večja in večja postaja,

rdeče oči me strašno gledajo — proč, pošast,

odsekati, sedaj si v mojih rokah — ha, zdaj te

spoznam, vrag si — ha, držiš me, vlečeš naprej

 

Grašćakinja se krčevito prime naslonjača,

jasno in solnce je prijetno ogrevalo naravo, ki

se je odela z zelenim plaščem, okrašenim s pestrimi

da je odmevalo daleč po temnem smrekovem

gozdu, ki se razprostira po senčnati vdolbini.

In napol glasno je govoril sam s seboj:

 

leta mladosti, minulo, kar mi je obetalo srečo in

veselje, bridko je bilo spoznanje, da na svetu ni

le kličita me, saj rad pridem, pridem vama naproti

v vajin mil objem, — o Agata, o moje

 

In sivolasi menih se dvigne, tresoč se na celem

[[Kategorija:Podlistki]]

[[Kategorija:Prevodi]]