Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje: Razlika med redakcijama

Vsak živiiiorejeL- gotovo živino redi, da Iii mu dala olnluo mleka, masla, sira, masti, mesa, volue itd., da bi mu pri delu pomagala, da bi mu uaredila dovolj potrebnega gnoja, da bi jo dobro prodal, itd. Ker pa navadno sleherni živinorejec pri živinoreji skii.ša več navedenih namenov doseči, stane ga gnoj toliko manj , tem obilniši je pri tem cb-iige namene dosegel. Skužnje pa javno pričajo, da nobenega teh namenov živinorejec ue bode dosegel, ako ne liode živine prav iii modro redil, ako ui reja živini primerna, živina pa reji. V prvem oddelku smo spoznali, da le zdrava krv zamore živalske organe rediti. Zdravo krv pa dobiva žival iz redilne hrane, ktera se v želodcu prav prekuha, v zdravi vodi raztopi, ter jo potem črevne pijavčice po-srčejo in v podobi soka v krv pošiljajo. Omenili smo že, da obstoji žival iz enacih kemijskih prvin kot človek, tedaj tudi iz gnjilca; te prvine moramo tedaj v hrani živali podajati. Navadna hrana ima gnjilca zelò malo v sebi, in zato je mora žival veliko povžiti, da se prav redf. Kajti rastlinska trupla celo nič gnjilca v sebi nimajo, vendar pa so nekoliko redilna, ker potrebuje živina tudi druzih kemijskih prvin za živež; rastlinski sok pa je gnjilčen, kterega rastline prihranju-jejo v rejo svojega lastnega sadiu sad rastlinski je tedaj vselej tue i iz gnjilca, in zato žival najbolj redi. Djanske poskušnje so pokazale, da potrebuje sleherna žival vsaki dan določno mero hrane, da žival ali njeno truplo ostane pri pravem obstanku, brez da bi primerni prostor presegla. Vsaj vemo že iz prejSnjega oddelka, da obrača žival to vzdrževalno hrano za napravo telesne gorkote', iu da nadomesti vse dele, ktere vsaki dau , da vsaki trenutek pofablja. Znano nam je že tudi, da, kolikor veči in popolniši so sopila pri živali, toliko več krvi se potem v posamezne telesne dele spraznuje, kar donaša več masti in mesa. Zato pa tudi veljä sploh žival s širokimi in globokimi prsi za posebno spretno, ona povžito hrano najbolje splaeuje. Toda, ako podajamo živali edino le vzdrževalno hrano, tedaj ne more ona od nje nie porabiti za napravo mesa, mleka itd. Ako bi pa še od nje zahtevali, da bi nam delala, tedaj mora shujšati in oslabeti ; kajti ona ne more porabljene organičue dele z drugimi nadomestiti, in tako le meso iz nje mol-zeš, ter ti dela se zguljo na mesu in telesu. Za napravo mesa, mleka, volne itil. porabi žival tisti živež, kterijej od vzdrževalne hrane ostaja. Temu živežu pravimo tudi, da ga lože razločimo od unega, užitui, stroškini ali pridelovalni živež. Kdor tedaj podaja svoji živini izključljivo vzdrževalno hrano — izvzemši edino nedelalno živino — in zraven tega pa še kaki dobiček od nje pričakuje — ra-zun malo slabega gnoja — ta se zelò moti. Tak gospodar ima prej škodo nego doljiček. V hrani namreč podaja živali neki kapital, pričakovaje s kapitalom vred tudi obresti — mleko , mast, meso itd. — pa navadno vse zgubi, še hrana se mu ne splača. Zato se tudi po vsej pravici imenuje tako krmenje lahkomiselna zaprav-Ijivost. Ako bi naši gospodarji vedeli, koliko miljonov gold, po svoji nevednosti in svojeglavnosti čez leto in dau brezskrbno od sebe pomečejo, gotovo bi vse drugače ravnali ! Kmetijski kemikarji raznih dežel so se veliko trudili, da bi tečnost in vrednost rastlin izvedeli, kajti veliko je na tem ležeče, da se na tanjko ve, koliko zdä ena, koliko druga hrana, ali koliko je vredna. Kajti nikakor ni mogoče , da bi bila vsa hrana , ktero kmetovalec čez leto pridela, enako redilna in bila enake vrednosti : vsaj je že vsakemu kmetovalcu po skušnji znano,, da je me(i pičo in pičo velik razloček, t. j., da ne izdž vsake baže klaja pri živinski reji toliko, kolikor druga. tekue; vsaj to od vremena iu öasa tudi veliko odvisi. Pa se tudi ne sme prezirati, da gre drugače rediti živino za mesnico, drugače molzno, drugače delalno , in zopet drugače nno, ki je za priredbo. Vseh tacih in enacih razločkov naj živinorejec nikar lahkomiselno ne prezira, ampak naj skrbi, da se temeljito in odločno sèznani z bistvenostjo in vrednostjo pridelane krme; potem naj jo modro na posamezne glave razdeli, da jo tako na najviše obresti naloži, da mu največ koristi donaša. Da živini ki-ma bolj ali manj tekne, odvisno je tudi od njene naprave, dobrote in prebavljivosti. Pa tudi vsaka klaja vsaki živini ne koristi enako; kajti korist klaje tudi zelò odvisi od različne starosti, plemena, rabe živine itd. Kajti to more biti že slehernemu živinorejcu znano, da ena krma služi bolj za napravo mleka, druga za napravo mesa itd. Eazvidno je tedaj, kako neobhodno je potrebno, da živinorejec dobro poznà bistvene in obstojne dele onih rastlin, ktere prideljuje, da vé zemlji podajati one gnojne snovi, po kterih najvspešniše rastejo. Pri vsem tem pa bo živinorejec izbiral najtečnišo, in poleg tega tudi tako hrano , ktera mu po najniži ceni največi dobiček donaša. Ker smo se v prvem oddelku sèzuanili z anatomijo živalskega telesa , hočemo še tukaj malo spregovoriti o snovih, ktere pomagajo one dele ali organe vpodobovati. Za napravo kosti v živalskem telesu imajo velik vpljiv nezgorljivi ali rudninski deli, kakor so fosforna kisKna n apno. Te dele naj živalim (mladim več) podajamo vsaki dan med drugo klajo. Žitna zrnja in njih snovi, otrobi, moka, oljnate prešje itd. so tudi bogate fosforne kisline, in za napravo kosti tedaj posebno spretne. Ker sta fosfor in apno vedna spremljevalca iz gnjilca obstoječih živalskih tvarin, zato ju ne sme nikdar manjkati v krmi. Tudi kali, sol in železo kot bistveni deli krvi in prebavnega soka naj se živalim v krmi podajajajo. Kar «stane od teh rudninskih delov v živalskem telesu, izprazni jih žival med izmečki. V podobi gnoja pa potem ravno ti izmečki pomagajo gospodarju, zemlji oue iz zraka nenadomestljive rudninske dele pridelati, ktere so vsled setve — ktere dajejo živalsko krmo — jim bile odzvete. Gorljive zeliSöine snovi ali kisleca navzeti rastlinski deli pospešujejo po večem napravo krvi, — kisleca proste pospešujejo teönost krme. Potrebno je tedaj , da podajamo v hrani živalim obe prvini, da hrana kaj koristi, ter se kosti, mesó, mleko itd. napravljati zamore. Vsa hrana pa mora biti po svojih skladnih delih želodcu lehko prebavljiva, ako jej tudi vso vodo odvzamemo, ali da ona ne preseže pripravne mere. Navadno potrebuje žival za svoje življenje 4krat več vode, kot suhih skladnih delov, kajti voda ne pospešuje le razkrojevauja hrane, ampak služi tudi za čiščenje in tanšanje krvi (krv ima 90 odstotkov vode), ktera potem porabljene snovi, s kislecom na vzete po scav-nici iz telesa odpeljuje. Mast, ktera je v živalskem telesu v posebnih iz mezdiic uarejenih mešičkih ali zaključkih, zgotavlja re-dilni gnjilec, razvezuje telesno gorkoto in ohrani zabelj življenja; zato naj se v hrani v primerni meri podaja, ako žival ni že od natore čeznavadno debela. — Dobra senožetna mrva, prijemki ali otrobi in kravje mleko ob-stojé iz 3—4 odstotkov , divji sladki koren, zelene ali frišne rastline, razne slame obstoje iz 72—2 odstotkov masti, v koruzi je je 6—7 in v oljnati prešji 8—12 celo do 50 odstotkov. Taka hrana pa naj se podaja vedno z ozirom na starost živine (mlada in pitavna potrebuje je več) in na namen , zavoljo kterega se krmi. Ker pa naravne zeliščine kisline pripomorejo, da živiua ložej hrano prebavlja in pospešujejo, da se mast iu redilni sok odločuje, vendar pa dos'tiki-at prebavljivost pokaže in oslabé, ter drisko itd. napravijo, ako se prava mera prestopi; zato uaj v tem gospodar posebno modro in pre-vdarno ravnà. Tudi mSčec, klej in sladkor, se ve, da v različni meri in podobi, so v rastlinah. Imenovane snovi spremene se s pomočjo sliu iu clnizih prebavnih sokov v želodcu v sladlcoruo rediliio snov, ktera preide leliko v krv, ter potem dihanje, napravo telesne gorkote in odločitev mleka pospešuje. — Da se mleko bogato odloči, so tedaj posebno pripravne in velike vrednosti rastline z izdehuiem sladčicem, kakor je zeleua koruza, zelena rž itd. V takih in mladih rastlinah je tenka snov, pa tudi močec. K živalski hrani prištevamo tudi manj prebavljivo, toda za nasitbo zelò važno lesno liko (stara rastlinska piskrična snov), kamor vvrstujemo vsa pusta jedila in one suhe redilne snovi, ktere imajo sila dosti vlakneca, pa primeroma malo pravih rediluih snov. — Ako hrana želodec preveč napolni, ali ako je premalo v želodec pride, tedaj je želodec ne more v kepe predelati, se tudi ne namoči z želodčinim sokom, in zato je žival ne more prebaviti, ter pride zopet taka od nje. To veljii tudi od vse presuhe in premokre hrane. V dobrem senožetnem senu podajamo živali vse navedene potre)>ue bistvene rastlinine snovi, kakor pravilno mero masti, kisleca bogate in kisleca proste snovi, suho snov, lesno liko in drugo. Kajti vrednost in prednost sena odločijo le te snovi. Mogoče je, iz različnih rastlin (dasiravno so ene veče, druge manj e senene vrednosti) sestaviti primerno hrano, ktera živino enako redi kakor dobro seno , pa živinorejca dokaj ceneje stane. Vemo pa iz vsakdanje skušnje , da ni mogoče, pa da tudi ni gospodarstveno , žival izključljivo s senom krmiti. Vsaj pride čas , da mora gospodar svojo žival krmiti s tečno in močno (kisleca navzeto) hrano , n. pr. pri težavnem delu , pitanji in mlado še nedorastlo ; so pa tudi okoliščine, da se lehko od tega pravila odstopi, in da zadostuje bolj lehka in slabeja hrana, n. pr. ako žival težko ali celo nič ne dela. V jn-vi priliki mora biti tedaj hrana kisleca bogateja, v drugi pa slabeja od dobrega sena. Da pa zamore živinorejec živalsko hrano modro pomešati, zato je potrebno, da temeljito ume prednost in vrednost razne živalske hrane prav presoditi. Nataujko določiti, koh'ico mero braue naj se živalim na clan podaja, naj se živinorejec ravna po velikosti in teži živali; to se pa naj lože in najuatanjčnejše po živalski tehtnici (vagi) izve. Zato naj bi take tehtnice v nobeni vasi no manjkale, kjer se živina ninno redi, kajti po tej tehtnici vsaki gospodar leliko nataujko izve , ali je žival med tem na životu pridobila ali izgubila, tedaj koliko je koristila hrana. Dol)ijo se tako tehtuice v Ljubljani pri kmetijski družbi, pa tudi uaDuaaji pri L. Bu-ganyi & Comp. Tehtnica, ki vzdigne 15 centov, velja 150 gld. do 20 centov pa 170 gld. Župani, in vi srenj-ski možje, zdramite se! Navadno se rajta, da potrebuje dorastlo živinče svoje žive teže suhe snovi kot uzdrževaluo hrano, ter da se kma'o veö, kmalo manj uzdrževalue in u/.itue hrane (-/70 žive teže suhe snovi) podaja v dobrem senu ali se senene vrednosti koristno pokrmi. Kdor tedaj podaja svoji kravi uzdrževaluo in užitno hrano v dobri krmi, mora jej tedaj polagati suhe snovi pri srednji meri V.jg žive teže, na 100 funt. žive teže 272 funta suhe snovi ali 3 funte sena in na 1000 funt. žive teže 25 funt. suhe snovi, ali 30 funt. sena, kteri oljstoji navadno še iz 15 odstotkov vode. Na V70 ^'ive teže pride tedaj živali uzdrževalue hrane pri 100 funt. l^/^^, pri 1000 funt. 13 funtov suhe snovi polagati, ktera pa sme biti manje vrednosti od srednjega sena. Kot uzdrž( vaino hrano potrebuje tedaj žival suhe snovi senene vrednosti Vco—Vto svoje žive teže, ali suhe snovi, ktera je ravno take vrednosti in tolike mere kakor dobro seno. — Toda žival, ktera dobiva le uzdrževaluo hrano, ne more še uikakoršnega dobička donašati, ampak še le potem, ako jej podajamo ravno toliko ('/„„—-Vto) užitne hrane, nam ona hrano s dobičkom izplača. Omenili smo že, da ni gospodarstveno, svojo žival izključljivo z mrvo krmiti iz raznih razlogov, in da je dobro vedeti .sestavo raznih rastlin, pri kteri se tudi sla ■ beje in manj vredne rastline dražji in boljši splačajo, pa ravno tako rede, toda dosti ceneje stanejo. Tako sestavo iz raznih rastlin , ktera je prerajtana na 1000 fimfcov žive teže, in ktero ini priobčimo v šestem oddelku sestavil je dr. Emil Wolff. Sto funtov seua ima tedaj vode in Sö'/io fuut. suhe snovi, ktera pa je zopet sè=, grašice(deb. zml.). 9. 10. 9 funtov sena, 6 funtov otave, 6 „ pšeničnih plev 3 „ suhe metelke, 10 „ ječmenovice, 16 „ ovsene slame, 272 „ boba (deb. zmlet.). 2 „ ogrščinih pogač. 11. 12. 9 funtov suhe turške detelje, 8 funtov otave, 17 „ ovsene slame, 4 „ suhe detelje, V2 ,, bobove moke, 13 „ jeömenovice. Va „ ogrščinih pogač. 2 „ jefimena — ovsa (debelo zmletega.) 13. 14. 8 funtov suhe metelke, 5 funtov sena, 5 „ pšeničnih plev, 7 „ grahove slame, 10 „ ovsene slame, 9 „ ječmenovice, 30 „ pese. 65 „ krompirjevih pom. 15. 16. 10 funtov ržene slame, 10 funtov ječmenovice, 12 „ sena, 5 ,, grahove slame, 8 „ krompirja, 20 „ repnine, 2 „ grašice (deb. zml.) 3 „ ogrščinih pogač. 8 funtov snhe detelje, 14 , ovsene slame, 11 ,, repuiue, 1 ., ogrščiuih pogač. 10 funtov pšeuične slame, 7 ,, suhe detelje, 5 ,, sena 25 , pese 1 ., ržene moke. 19. 10 funtov ržene slame, 9 ,, suhe detelje, 22 krompirja. 21. 9 funtov suhe detelje, 12 „ ovsene slame, 17 , perja. 23. 10 funtov pšenične slame, 10 „ sena, 17 ,, pese, 12 ,, pi vinih tropinj. 20. 13 funtov ovsene slame, 12 „ sena, 2 ogržčiuih pogač. 22. 8 funtov ovsene slame, 8 ,, sena, 8 ., pšeničnih plev, 50 ,, krompirjevih pom. 24. 14 funtov ovsene slame, 7 ., grahove slame, 10 ., pese, 3^2 sladovega semena. III. VztlržeTalni žiTcli polnoletnih volov pri r,cl<* te-j^avuciii (telil. Primerje gnjilca navzetih (2,8 funt.) in gnjilca prostih (12,4 funt.) redilnih snovi je, kakor 1 : 4,5. 25. 26. 10 funtov suhe detelje, 15 funtov sena, 15 „ ovsene slame, 8 ,, suhe detelje. 25 „ pese, 6 ,, ovsene slame, 3 „ grasice (deb. zml.) 3 ,, pšeničnih prijemk. 12 funt. suhe inetelke, 5 ,, grahove slame, 10 „ ogršeice (del), zml.), 40 ,, pese. 29. 14 funtov sena, 7 „ suhe detelje, 9 ,, ovsene slame, 2 „ ogr.š0ine pogaöe. 12 funtov sena, 12 „ ječmenovice, 4 „ suhe detelje, 4 ., bobove moke, debelo zmlete. 30. 10 funtov otave, 12 „ jeömenovice, 3 „ suhe detelje, 20 ., pese, 2 ogrščine pogaöe. IV. Zimska klaja 7,a iiilekarice. Primerje gnjilca navzetih (2,5 funt.) in gnjilca prostih (12,5 funt.) redilnih snovi je 1 : 5. 31. 32. 10 funtov 15 „ 12 V L „ 15 funtov 9 ,. •30 - 6 funtov sena, 12 funtov sena, grahovice, 11 „ jeömenovice, krompirja, 15 „ krompirja, graì5ice, (deb. zml.) 3 ., ogrščinih pogač. 8 10 16 IV2 33. sena, jeömenovice, pese, ogr.š0inih pogač. 35. sena, suhe detelje, ovsene slame, krompirja, ogrščinih pog. 34. 8 funtov sena, 8 ,, suhe detelje, 8 „ ovsene slame, 13 ., krompirja, 2 „ pšeničnih prijemk. 36. 15 funtov sena, 3 „ suhe detelje, 9 ., pšeničnih plev, 10 „ krompirja, 1 ,, ogrščinih pogač. 12 funtov sena, 8 ,, grabovice, 5 „ pšeuifiuih plev, 20 „ pese, 2 „ ogrščiuih pogač. 39. 6 funtov sena, 6 „ metelke, 11 ,, ovsene slame, 35 „ pese, 2^2 grašice, zmlete. 41. 10 funtov suhe detelje, 10 „ ječmeuovice, 25 „ prnine 3 „ pšeničnih plev. 9 funtov sena 6 ., grahovih plev, 10 „ ovsene slame, 15 ,, pese. 3 ,, moke — bobove. 40. 12 funtov suhe detelje, ' 6 „ pšeničnih plev, 6 ,, ovsenica, 20 „ krompirja, 7.1 rženih prijomkov. 42. 5 funtov suhe detelje, *8 ,, ovseniee, 6 ,, pšeničnih plev, 28 ,, prnine, 3 ,, ogrščinih pogač. 43. 10 funtov sena, 5 „ suhe detelje, 9 „ ovseniee, 15 ,, prnine, 2 ,, ogrščinih pogač. 45. 13 funtov ovseniee, 9 „ otave, 5 „ suhe detelje, 80 „ krompirjevih pom. 47. 10 funtov sena, 8 „ pšeničnih plev, 44. 12 funtov sena, 6 ,, otave, 9 ,, pšeničnih plev, 10 ., pruine, 1 ,. ogrščinih pogač. 46. 5 funtov ovseniee, 5 ,, suhe detelje, 8 ,. ogrščice zmlete, 10 „ sena, 60 „ krompirjevih pom. 48. 10 funtov sena. 8 „ ječmenovice, ■ 50 funtov kromp. pom. 27o „ rži deb. zml. 40. 12 funtov sena. 8 ,, ovsenice. 20 .. pese. 10 ,, tropinj, piv. Ó1. 11 funtov suhe detelje, 4 „ otave, 6 pšeničue slame. 20 ,, pruine 3 repne gošče. 53. 10 funtov sena, 9 „ turške detelje, 8 ,, i)šeničnih plev, 3 „ ovsenice, 2 ,, repne gošče, 28 fuutov pese, 20 „ tropiuj. 50. 5 fuutov sena. 12 ,, ovsenice, 30 .. pese. 3 ,. sladovega semena. 8 funtov sena, 8 bobovice, 8 ovsenice, 10 krompirja, 273 ,, repne gošče, melase 54. 9 funtov suhe metelke, • 7 ,, ovsenice, 6 ,. pšeničuih plev, 40 ,, pese, 3 „ ržene moke, deb. zm. Y. ITraiin za iiilckariec pri dcloiiia frigni ali KcU^iii lu-iiiitl>i, oziraje na iiavetlono priiiierje rediliiih snor pod štev. IV. 55. 25 funtov mlade trave, 12 sena, 5 ,, pšeničuih plev, 5 ,, ovsenice, V I, ,, ogrščinih pog. 57. 25 funtov zelene detelje, 12 ,. sena, Uinui živinorejec. 56. 15 funtov mlade zelene det. 12 ,. sena, 11 ,. ovsenice, 20 ,, pese. 2 ,, ogrščinih pog. 58. 50 funtov zelene detelje, 6 ,, sena, 6 20 fuutov ovsenice, 18 ,, pese, 1 ,, ogrščinih pog. 59. 50 funtov frišue detelje, 60 „ „ koruze. 8 „ ječmeuovice. 13 funtov ovsenice, 15 ,, pese. 60. 35 funtov frišne metelke 80 „ koruze. 7 „ ovsenice. VI. Prestop od slabeje zlm^üke k bogatejl zeleni a frii^ui hrami za iiilekarice. 61. 62. 15 funtov sena, 20 funtov detelje. 9 „ ječmenovice, 67. . ječmenovice 30 „ pese. 15 „ sena, 2'/2 ogrščinih pog. 20 pese. IV2 » ogrščinih pog. 63. 64. 40 funtov frišne detelje, 6 „ ječmenovice, 12 ,, sena, 15 „ pese, 1 ,, ogrščinih pog. 65. 80 funtov frišne detelje, 5 „ ječmeuovice, 6 „ sena. 60 funtov frišne detelje, 5 „ ječmenovice, 10 „ sena, 8 „ pese, Vi ,, ogrščinih pog. 66. 100 funtov frišne detelje, 6 „ ječmenovice. VII. Gnjilea bogate ja hrana za iiilekarice; če je primerje gnjilea navzetih (3 funte) in gnjilea pr^ stih (12 funtov) redilnih snov kakor 1 : 4. 67. 68. 12 funt. suhe detelje, 10 funtov suhe detelje, 10 ,, ovsenice, 10 „ ovsenice, 4 funt. ogršice deb. zini. 100 ,, kronip. pom. 69. 10 funt. suhe detelje, 9 „ ovseuice, 5 „ sena, 13 ,, pese, 20 „ trop. pivinih. 71. 12 funt. turške detelje, 10 ,, ječmenovice, 5 „ pšeuičnih plev, 20 „ pese, 2 „ joba, deb. ziul. 5 funtov ječmenovih plev, 30 „ pese, 3 ,, ogrščinih pog. 70. 10 funtov iiietelke, 6 „ jeömenovice, 3 „ pgeničuih plev, 34 ,, pruine, 2 „ orgrščiuih pog. 72. 9 funtov sena, 12 ,, grahovice, 5 „ grahovih plev, 15 ,, pese, 3 „ ogrščinih pog. VIII. Hrana za pitarne Tole in krave t priinerji gnjilea uavzetih (».3 funt.) in giijilca prostih (14.» funt) kakor 1 : i Da se žival pripravi za pravo pitanje, dà se jej z začetka malo več suhe detelje, ktero poteoi prej in poznej enaki deli zmletega zrnja nadomestijo, dokler se sledeče primerje ne pokaže : 73. 7 fuut. sena, 5 ,, pšeničae slame. 7 62 „ pese. 55 4 „ boba zmletega. 5 9 lanenega semena. 1 2V2 " rženih otrob. 3 75. 9 funt. sena, 5 „ ječmenovice. 74. 6 funt. sena, ovseuine, pese, ogrščinih pog. lanenega semena, ječmena, deb. zml. 76. 8 funt. sena, 7 ,, ovseuice, (!2 l'uut. pose, 4 „ bolla, delj. ziiil. 2 ,, laueiKwa seiiieua, .. ržeuih otrol». 10 fuut. otave. 4 20 20 IV. 2 ovsenice, kompirja. tropi uj, ])iv. ogršice. sladovega cvetja. 70. 3 flint, .sulle detelje, 48 „ praiue, a „ Ijobove moke, „ ogrsßiuega olja. 81. funt. otave, „ ječmenovice, „ pruiue, ,, ogrščinih pog. „ lauenega semena. 83. 8 funt. ovsenico, 1(X) ,. kromp. pom. 25 „ tropinj, piv. 1 „ ogrščinega sem. 7 „ ječmena, deb. zml. 8 2 42 5 1 ri5 funt. pe.sp, Ti „ ogršičnib pog. 1 4 2 3 lauenega .semena, 78. !• funt. .suhe detelje. 4 ,. p.šenifiiie slame. 2;') .. krompirja, repe. laufuega semena, gr.tha, deb. zml. 80. 5 funt. sena, 8 „ ovsenice, 125 „ krompirjevih pom. 2'/^ „ ogrščinih pogaC. 7 ,, koruze, deb. zml. 82. 10 fuut. suhe detelje, 30 ,, 3 .. 4 ., l)rnine, repne go.^čave, ogr.ščiuih pog. koruze, deb. zml. ogrščinega olja. 84. O funt. suhe detelje, ječmenovice. 70 2 3 9 pese, lauenega semena, grašice, deb. zml. ržene moke, deb. zml. < I. liCole2 —-- . .. 13. ., 10. „ 14. .. 7. ., 10. 21. .. 27. .. 18. ., 15. ■ lil. .. 12. ., 21. .. 26. .. l.nov. i23. .. 20. •J 24. 17. .. 2G. „ 31. „ 6. ., '28. .. 25. ;29. 22. 31. ., 5. jan. 11. „ 3. jul. 30. J. ' o. apr. 27. ., 5. febr. 10. .. 16. „ 8. .. 4.JUU. 8. 1. apr. 10. .. 15. .. 21. ., 13. „ 9. 13. 6. .. 15. „ 20. ,. 26. „ 18. „ 44. 18. 11. .. 20. .. 25. ., l;dec. 23. „ '19. „ 23. 16. „ 25. , 30. ,. 6. .. 28. „ 24. „ 28. ,21. 2. mar. 4. feb. 11. .. 2.avo-.'29. 3. maj' 2(1 .. T. „ 9. „ 16. ., 7. , 4. jul. 8. „ 1. maj 12. 14. „ 21. 12. ., ' 9. V ■13. 6. 17. „ 19. ,. 26. .. 17. „ 14. •f 18. 11. ,. 22. .. 24. .. 31. .. 22. 19. 23. 16. „ 27. „ l.mar 5. jau. 27. !! 24. 28. .. 121. 1. apr. 6. 10. ,. 1. spt. 29. 2. juu.'26. , 6. .. 11. ., 15. .. 6. .. 3. 7 5.jun. 11. .. 16. „ 20 ., 11. .. , 8. 12. 10. „ 16. .. 21. .. 25. .. 16. „ 13. „ '17. 15. 21. .. 26. ,. 30. .. 21. .. 18. 22 20. 26. .. 81. .. 4. feb.|26. „ 23. 27^ 25. „ 1. maja 5. apr. 0. 1. okt.l28. M 2. jul. 30. „ C). .. 10. .. 14. .! 6. .. 9. spt. 1 31. 11. .. 15. ,. 1 19. ,. 1 11. .. 7. 12. •• 1 5. jul. Začetek Konec iiosečosti ali dau storitve pri r3 — '3 Ä —-t- lO S 00 (M 1 o ___ a 3 XI ""S ctì lO O ^ > O a'3 VD ^ S 1 ^^ -d co -i-3 d o S dau iu mesec 16. maja 20. apr. 24. feb. 16. okt.'l2. spt. 17. jul. 10. jul. 21. ,, 25. ., 1. mar 21. „ 17. ., 22. „ 15. „ 26. ., 30. .. 6. ., 26. .. :22 1 '27. .. 20. 31. 5. maj 11. 31. 27. ,. l.avg. 25. „ 5. juii. 10. .. 16. ., 5. nov 2. okt. 'i. ., 30. „ 10. .. 15. ., 21. ., 10. .. 7. ., 11. 4. avg. 15. .. 20. .. 26. ., 15. „ 12. .. 16. ,. 9. „ 20. 25. „ 31. .. 20. ,. 17. .. 21. ,. 14. „ 25. ., 30. .. 5. apr. 25. .. 22. 2(). .. 19. .. 30. .. 4.juii.il0. .. 30. .. 27 w 1. „ 31. 24. .. 3. jul. u 15. . 5. dee. l.aov. 5. spt. 29. .. 10. 14. ■■ 20. ,. 10. ,. 6. 10. 3. sept 15. .. 19. „ 25. , 15. ,. 11. ., 15. ., 8. „ 20. „ 24. .. 30. ,, 20. ., 16. ,. 2(1 „ 13. ,, 25. .. 29. „ 5. maj 25. 21. ,. 25. ,. 18. „ 30. ,. 4. jul. 10. ,. 30. ., 26. „ 30. „ 23. „ 4. avg. 9. 15. .. 4. jan. 9 1. dee. 5. okt. 28. .. 9. „ 14. .. 20. 6. ,. 10. „ 3. okt. 14. .. 19. .. 25. „ 14. ., 11. 15. ., 8. 19. .. 24. ., 30. 19. 16. ., 20. .. 13. 24. ., 29. , 4.juu. 9. „ 24. 21. .. 25. „ 18. .. 29. .. 3. avg 29. 26. ., 30. 23. .. 3. spt. 8. .. 14. ,, 3. feij. 31. .. 4.U0V. 28. : 8. ., 13. ., 19. .. 8. „ 5. jan. 9. 2.Ü0V. 13. 18. .. 24. „ 13. 10. ., 14. :. 7. 18. .. 23. .. 29. „ 18. ., 15. .. 19. ,. 12. ,. 23. „ 28. ., 4. jul. 23. ,. 20. .. 24. ,. 17. .. 28. .. 2.sept 9. ,. 28. ., 25. ., 29. 22. „ 3. okt. ,. 14. ,. 5. mar 30. ., 4. dee. 27. „ 8. .. 12. .. 19. .. 10. .. 4.febr 9 2. dee. 13. .. 17. , 24. .„ , 1 ,15. ,. 9 14. 7. .. Začetek (laa in mesec Kouec iiu.sečosti ali daii storitve pri ^ '3 K 'M n - So !-. GO 1 o _ a g S o >o ~ t- (M al m O 1 "rt '3 >o iS 1 18. okt. 22. spt. 29. jiiL 20. mre [14. feb. 19. dee. 12. dee. 23. „ 27. ., S.avg. 25. „ 19. .. ,24. „ 17. „ 28. „ 2. okt. 8. „ 3U. ,, 24. „ 29. „ 22. , 2. iiov. 7. ., 13. .. 4. apr. l.mrc , 3.jaii. 27. „ 7. 12. „ 18. 9. .. 6. ., 8. ,„ l.jau. 12. „ 17. 23. 14. ,, 11. „ i 13. „ 6. ,, 17. „ 22. 28. 19. „ 16. ,. 18. „ 11. „ 22. 27. ., 2. spt. 24. .. 21. ., 23. 16. 27. „ I.IIOV. 7. ,. 29. 26. ., 28. „ 21. „ 2. elee. 6. „ 12. .. 4. maj 31. „ 2. feb. 26. „ 7. ,, 11. 17. .. 9. 5. apr. rj 7- „ 31. : 12. ., 16. ;. 22. ., 14. .. 10. „ 12. „ 5. feb. 17. 21. 27. ., 19. . 15. .. 17. „ 10. , 22. .. 26. . 2. okt. 24. , 20. . 92 15. „ 27. „ 1. dee. 7. 29. 25. 27. „ 20. „ 31. „ 5. ,. 12. 2. jim. 30. .. 3.mre!24. „ madod tiSas^v dCLl dTIZO] -oz Ul 0l'[UI0-/! ooinaiiidJ!! onus -i^l onol'idaAz -i___ ÜIIOJ^IÜI afizoitóuni vudi! 9n!]si5[ aiijojsoj Aaijaz ■ESA Tj^qax ri ic. i- iq o ic ce o o ce lO^i;: -m o co t- r: t- :m in T-. ce 5 2 S H :; S g §! S g ä - " -- ^ J«! 1—IT-HCMT-■ t^rHiHi-H liiP ^ " šiliiiii; ^ '-0 C-. --i -JD in co ir; o allMIll cc co in co ic m -J CT. -yj ic C X' TI ^ co -K ,CO —"-f 'M i-1-0-1 ^ ^ OT CO ^ -M --S — ■rl^ ^ CO C; ^ lO r^ t--f- 'J -M CO ^ — O J-l I- -M CO VC CO liO T-l s& co in "Ii" co -M uo co o -m in co -M in co in -m in ; in co ^ co rH t-H ■N ■M X o-i O -- CO -f -f -i' -C m vn ^ x ^ L—T in co in I,'- r-t cn tM in in' o in co in ^ -r in ^ 1-1 co in r ~ ---- ~ ' "" CM J ~ li-' I—---ri— i.. ^ m in in in in in m w in 1- o' S ^ ? S S o S ^ in CM £ -f 5 '-C co co 00 in o s (Ti iri --C' — Ö th C co ® .2 ■ ■ C3 — - • S = . u o r^. s= O £ —; rä ^ It „ 2 3 o -3 'f o g 3 5-g H E.S H > V naslednjih klajnih snovih je v 100 funtih. Klaja, porezaua popolnoma v cvetji reililae snovi c3 Ü 4> -a •BE CP V3 5D PH > 1 S o a 03 m a a) I - a " a co TS SJ3 f U 11 t i Ol -4-3 g 5: Trava v popol. cvotji Seno...... Otava v ])opol. cvetji ' ., sulla .... Detelja (i-de^a) . . suha. bela . . . „ ,. suha Detelja bela (Trifol. hytirid.) 17 n n suha Detelja metelika . . ,, ,, suha ., turška . . Vseh sen srednja mera Ajda...... Ež....... Koruza (zelena) . . Slama od ozimne pšen. ,, ,, .. rži . „ jarega ječmena „ od ovsa . . . „ deteljnega sem. „ graha, grašice Pleve, ..... Oluščeni koruzni štok Zrnje od rži ... ^ „ pšenice . . ^ ječmena ,, „ ovsa ,. ^ ajde . r » toba „ „ graha „ ^ grašice „ „ tursi ce Otrobi rženi i;9,0i 31,0 Tfi.i) M,4 78.0 Ki.T 80,5 IG,7 8-2,0 16.7 74.0 lß,7 80.0 14,3 87,,'3 72.9 84;3 14,3 14,3 14,3 14,3 16,7 14,3 14,3 85,7 25.0 8r),7 22.0 83.3 i;),5 83,3 18,0 83,3 2(i.O 83,3 20,0 85,7 12,5 27.1 15,7 80.2 82,5 78.7 77,7 83,3 85,7 85,7 14,0 86.0 14,3' 85,7 14,4i 85,6 14.3| 85,7 14,3i 85,7 14,0 14,5 14,3 14.3 14.4 12.5 86,0 85.5 85,7 85,7 85.6 85.7 2.5 8,2 3.0 15.o' •M !l.5 45,7 3,7 8,6 13,4 29.91 3,5 14,9 3,3 15.3 4,5 14.4 3.2 9.5 1,5 8,0 .34,3 6,3 29,2 7.0 22.5 8,8 41.7| 5.1 3,3! 14,9 0.9 2.0 1,5 3,0 2,5 9.4 6.5 4,0 1.4 11.0 13,0 9.5 12,0 9,0 25,5 22.4 27.5 10,0 14.5 8,7 30.2 27,0 .32,7 28,2 20.3 35,2 32,0 44,0 69.2 67,6 66,6 60,9 59.6 45,5 52.3 49,2 68,0 53,5 0,7 2,0 0,8 2.4 0,8 3.2 0,8 3.5 0.6 3.3 0,7 2.5 0,6 2.6 0,5 0.9 0,5 1.5 1.3 1.4 2,0 2,0 1 2,0 1.4 2,0 1.5 2,5 6,0 2,5 2,0 2,5 2,5 T,O 3,5 17,5 49,5 15,9 55.2 12.3 43,3 11,5 49,2 9,6 44,5 11,5 2.5 12,0 51,2 6.6 18,2 9,6 32.0 28.5 35,7 40,7 29,7 41,7 36.0 45. 80.2 80.6 76.1 72,9 68,6 71,0 74,7 76.7 78,0 68.0 11.5 30,0 7.( 24.0 8,0 35,8 (5,0 25.6 6,6 30,5 12,5 1 40,0 1 6,5 28.7 4,41 7.3 5,0 48,0 54,0 43,0 37,5 48,0 40,(: 42.7 37.8 3,5 3,0 7,0 10,3 15,0 11,5 9,2 6,7 5,5 15,0 1:6 || 5,0|i 4,3U 4,81 2,33 2,23 2,28 2,30 1,91 1,91 0,92 1,50 1,85 4.39 3.40 4,52 9,67 1:15,10 18,00 10,90 15.28 2,16 5.41 8.00 31,50 6,29 5,20 7,08 5,08 6.62 1.78 8,13 1.79 6.80 3.69 Klaja, porezaua popolnoma v C vetji •p o a redilne snovi | , •S ® ^ "S ^ o d u bri ^ St a ti O o ee funti S ^ 3:':3 § — K- w g ci r:: "C ^ Ph bo Otrobi ijšouičui . Sladovi kiili . . Laneuo semo . . Ogrščine pogaße . Tropiuje, (pivine) Kravje mleko (frišiio) ■„ „ posneto Pinjenec..... Siratka..... Krompir..... Repa vodnica . . . Kavlja, (trifuntna) . Korenje (7» fnntno) Rdeča pesa „ „ ., perje . . Koséica ali iuzmorka (1—2 funtov) . . Topinambur (nahod) Želod (suh in oluščen) „ (frišen in neoluš.) Divji kostanj (oluščen in frišen .... Kisla mrva iz repinegu perja..... Kisla mrva iz koruznega perja . . . 13,1:8(3,9 8,0 92,0 12,3| 87,7 15,Oi 85,0 76,6, 2,3,4 87,0; 13,0 90,01 10,0 90,1 9,9 14,0! 50,1 94,6 5.4 75.0 25,0 91,5 8,5 87,0! 13,0 85,0, 15,0 88.01 12,0 90.5J 9,5 81,5, 18,5 80,0^ 20,0 20,0 80,0 56,0; 44,0 49,2: 50,8 73,2| 26,8 84,8| 15,2 23,0 20,5 28,3 44.7 55,0 33,5 4,9. 11,1 4.0 8,3 4,0; 5,4 3.4' 6,0 0,5' 4,5 2.0 21,0 0,8; 5,9 1,6' 9,3 1.5' 10,8 1.1 9,1 1,9 4,6 1,0; 15.4 2,0 15,6 5.0 68,8 2,0 36.5 3,0; 45,2 0,9' 8,6 0.71 9,1 3.81 64.0' 2,5! 67,7 37,0 9,0 1.6 3,6 0 6 1,0 0,5 0,3 0.1 o;i 0,2 0,9 0,5 0,1 1.3 4,3 2,8 2,5 0,7 1.3 75,5 61,8 16,0 12,3 9,4 9.4 5,0 23,0 6,7 10,9 12,3 10,2 6.5 17,8 17,5 7,2 15,8 6.2 73,8 38,5 48,2 9,5 9,8 1.1 1,0 1,1 1,7 0,9 1,3 3,57 1,94 68 1.18 2:27 2,10 1,35 1,76 9,00 1:10,50 7.38 5.81 7.13 8.27 2.42 16,4 1.3 17,6! 1.3 4,6 4,5 0,8 2,0 3,0 1:15,40 13.54 13.78 1:18.25 1:15,07 1: 9.55 1:13. O o o >-■ » o s o >s: a? S ^ o 05 O ^ % t U o Zl — >o 2 o aj § C s ^ a r^ OD 'S O Ö s: cž I I I I ' I i I I ' M M| C? w C- Cr uO 'T C C r U-: O ^ CO 'jj g -i 5Ì I : i I I ! M ! lili ■ i I I ' 1 I ' 1 I M i ^ o —. r; -M c; o o i- x -M c: ai — _ — rt — >-1 I I I i I I I i II I ' I 1 I ; I I I i M I I I II I M I I il CO - ^ CM ^^ « "rt - ^ a i I 1 1 1 1 I I I 1 i I 1 I M I I X o r; 1- 1- ir. X -a- ~ s o cc -M 7-1 i- X t- i- X X X t- .C 1- -T' X S^ a Tl.: 2 5 K s CL, s: o o cž • • S iZ C aj > £ B = C 'g ----£ 3' I i I 1 M I 1 r t. J i M I I I I m;:'- I i I 1 I I I M I I I M I -t' I M M Ti 1 I I i II I 'I I I ! ; I I I I i I I ! i .J IIJl -e I; o = = ? ^ 5 ^ ^ = H Š- - o o-s Seme ohranuje svojo vodilno kal slednjih rastlinah: v na- Seme ob-! Kali pri Dakalf, 1 ce Seme držuje i primerni mora biti-g ® f svojo ro- gorkoti in Zemljina 1- ® 0 -g m T3 dilno kal mokroti v gorkota let " dneh najmanj tednov Jaro žito . . 2-3 1 8 + 4"E. 16—20 Ozimno žito . 2—3 8 + 4»E. 40—50 Tiiršica (koruza) 4-5 8- + 7»R. 20—26 Proso ... 1—2 i 5 + 5«R. 13 16 Bob ... . 3—5 1 10 + 7 OR. 22—28 Grah .... 3—4 5 + 40R. 16 20 Leča . • . . 2—3 6 + 4«R. 15—18 Pesa (röna) 3 6 5 + 40R. 20—25 Korenje . . . 2—4 5 + 5°^ 20—22 Eepa . . . 2—4 6 + 4^. 12—15 Buča .... 2—3 7 + 10"R. 15 18 Detelja . . . 2—3 6 + 13 16 Lan .... 4 5 8 + 4^. 12—15 Konoplja . . i 3 1 2—4 + 4"R. 13 15 Trave . . . 3 4 : 10—20 + 50R. — Tobak . . . 10 14 20 + 7 OR. 12—20 Popravki: stran 57 -iTsta 10 od zgoraj namesto: malo smetane beri: malo kisle smetane. Stran 62 vrsta 19 od zgoraj namesto : bolni živi živini beri : bolni živini. Stran 64 vrsta ■C.flA. zgoraj namesto: ampak tudi tudi po beri: ampak tti'di pOj.) Vvod IìmìtmIO. Živalstvo. Prvi oddelek. 1. Živalsko telo 2. Zobje 3. Slina 4. Jezik. b. Požiralnik 6. Želodec . 7. Prenavljanje 8. Črevo 9. Vranica . 10. Jetra n. Žolč 12. Trebušna slinavka 13. Mleček . 14. Krv 15. Srce in krvni obtek 16. Mleko . 17. Dihanje . 18. Dušnik . 19. Pluča 20. Prsni koš 21. Živalski glas 22. Obisti 23. Koža 24. Potne žleze 25. Životna gorkota 26. Mast 27. Kosti, mišice. 28. Upodobovauje 29. Dobe živalskega življenja 30. Smrt 31. Eazpadanje živalkega telesa Drugi oddelek. Hrana živalska in njena vrednost / 3 4 5 5 5 6 6 8 9 9 10 10 11 12 12 12 14 14 16 16 16 17 18 18 19 19 20 20 22 22 23 28 1. 3. A rt, ö. 6. 7. 8. t). 10. 11. 12. 13. 14. 1. 2. Tretji Ü il ci o 1 o k. Reja iu oskrbovanje govdiino Zuameuja delire dojue krave dobrih voznih volov . Lastnosti živino za debolo rejo . liazna plemena ,le-li bolje velike ali manjše krave rediti Pravila, po kterih se govedska plemena zboljšajo Bik pri plemenitbi Telice..... Porod alj telitev Telo..... Mlekarica .... O molži .... O pitanji .... Četrti oddelek. Mlekarstvo .... Sirarstvo .... Peti oddelek. Domače zivinosdravilstvo. 1. Vpreženi živini rane ozdravljati 2. Maža, kadar konja komat odrgne 3. Uši pri goveji živini 4. Kadar žival napenja 5. Zoper bolezen v gobcu in na parkljih 6. Slajnica ali lizanje .... 7. Vrančni prisad ali vrančni metljaj 8. Garje ali srbeči lisaji 9. Devetogobnica ali goveja kuga . Ji) Zbirka zdravilnih 2»'ßdpisov zoper šivalslce bolezni..... Šesti oddelek. Pristavek raznih koristnih stvai Tečuost živežev ..... Dr. Emil Wolff-ov odmerek hrane za govedje Koledar nosečnosti pri živini . Pri srednji žetvi je na oralu rudninskih snov Koliko različnih snov je v 100 funtihi Koliko tehtajo različne rastlino ali semena Seme obdržuje svojo rodilno kal •azne 35 37 37 38 38 41 42 44 45 47 48 50 53 54 ce > m 0 Cl> m CÖ u 0 ^ o o oh « T-i S C v ■iž ^ i Ä I ^ o O Sh r=Ž SS s 1 o o lAii lllill H H It. i!!.li s NM ci t O n o •S -s i? i Ö 'S' I ci^ dU ti . (»•1/18 1- * . ■ =.» . vT▼