Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 307:
| 85 funt. detelje || 68,8 funt. || 11,4 funt. || 2,7 funt. ||
|-
| 200 '' pese || 18,2 '' || 24,0 '' || 2,2 '' || 0,2 '' ||
|-
| 20 '' slame || 7,0 '' || 19,0 '' || 1,3 '' || 0,3 '' ||
|-
| 18 '' plev || 6,8 '' || 14,0 '' || 0,7 '' || 0,3 '' ||
|-
| 6 '' otrobi || 3,2 '' || 5,2 '' || 0,8 '' || 0,2 '' ||
|-
| 5 '' prešja || 1,9 '' || 4,2 '' || 1,4 '' || 0,4 '' ||
|-
| 8 '' moka || 5,3 '' || 6,8 '' || 0,8 '' || 0,2 '' ||
|-
|<big>342 funt. || 67,8 funt. || 142,0 funt. || 18,6 funt. || 4,3 funt. || </big>
|-
|}
Kisleca proste snovi lehko pomnožimo s krepčalno hrano, suhe snovi pa s slamo. Ako pridemo tedaj k prejšnji hrani še 200 funtov ozimne pšenične slame, ktera je sèstavljena iz:
{| class="wikitable" style="font-size:90%;text-align:left"
! <small>suhe snove.</small> !! <small>kisleca.</small> !! <small>kisleca prost.</small> !! <small>mast.</small>
|-
| 160,0 funtov || 4,0 funtov || 60,4 funtov || 3,0 funtov ||
|-
| 142,0 '' || 18,6 '' || 67,8 '' || 4,3 '' ||
|-
|<big>302,0 funtov || 22,6 funtov || 128,2 funtov || 7,3 funtov || </big>
|-
|}
dobimo vsega skupaj za 10.000 funtov žive teže izvrstne krme. Pokrmimo na 1000 funtov žive teže na dan 30 funtov suhe snovi, v kteri je 2¼ funta kisleca navzete in 12,8 funtov kisleca proste hrane, pride primerje kakor 1 : 5²/<small>10</small>. Dognano je, da potrebuje doraščena žival na ¹/<small>70</small> svoje žive teže pri kakih 1000 funtov 14½ funtov suhe snovi, v kteri je ⁹/<small>10</small> funt. kisleca navzete in 7²/<small>10</small> funt. kisleca proste snovi, in do ³/<small>10</small> funt. masti. Doraščena, delalna žival pa potrebuje pri srednjem trpežu na 1000 funtov žive teže 21 funtov suhe snovi, ktera je zložena iz 1⁹/<small>10</small> kisleca navzetih in 11 funt. kisleca prostih snov in do ⁶/<small>10</small> funt. masti; pri težavnem delu jej pa že moramo podati celo 25 funt. suhe snovi, z {{prelom strani}}2⁸/<small>10</small> funt. kisleca navzeto in 12⁴/<small>100</small> funt. kisleca prostih delov in do 1 funt masti, da zmore obstati.
Nasljednja prilika naj pojasni, kar smo dozdaj povedali! Krava potrebuje, kakor smo slišali, pri 1000 funtih žive teže 14½ funtov uzdrževalne in 14½ funtov užitne hrane senene vredností, na dan tedaj 29 funtov, na mesec 870 funtov, na leto pa 104.60 funtov ali ravno 105 centov. Sedaj si pa mislimo, da gospodar Potrata pridela za 6 mesecev dovolj krme, redi pa četero krav, ter jim daje na dan 58 funtov senene vrednosti. Ker jim ne more več nego uzdrževalno hrano polagati, krave ravno pri življenji ohrani, in ne dobi od njih nikakoršnega dobička bodi si na mleku, masti ali mesu, razun malo slabega gnoja, s kterim pa še niso stroški splačani. Denarna vrednost v porabljeni hrani je tedaj popolnoma zgubljena.
Drugi gospodar, sosed Nevednež pridela tudi toliko mrve, kot njegov sosed Potrata, redi pa le troje krav. Na vsako kravo pride na dan 18⅔ funtov, t. j. 14½ funtov uzdrževalne in 4½ funta priredne hrane. Zato pa dobiva gospodar Nevednež od svojih treh krav na dan 5 bokalov in v 6 mesecih 900 bokalov mleka. Rajtamo bokal po desetici, znese mleko ravno 90 gld. Za vso krmo je tedaj prejel 90 gld. ali cent se mu je splačal po 90 krajcarjev. Po vrh pa je še več in boljšega gnoja pridelal od svojega soseda Potrata.
Tretji gospodar Brihtnovič pridela tudi toliko mrve, kakor njegova soseda, redi pa le dvoje krav. To pa mu donaša od dvoje krav na dan najmanj 9 in v 6 mescih 1620 bokalov mleka, za ktero dobi bokal po 10 krajc. 162 gld. Za svoje seno 104 centov dobil je tedaj 1 gld. 62 krajc. Zraven pa je še pridelal veliko in dobrega gnoja, s kterim se mu postrežba in zguba časa dobro splača.
Ali je tedaj čudo, ako Potrata in Nevednež tožita in tarnata, da je pri živinoreji le zguba, Brigtnovič pa se hvali ter ravno nasprotno trdi! Vsaj se je tudi senena vrednost splačala od nič do 90 krajc, in celo do 1 gld. 62 krajc. Mar ni to dovolj jasen dokaz, kako različno {{prelom strani}}se krma v korist in denar spravi? Predragi bralec, premisli dobro priliko, in pomisli, ali ni v tvojej fari ali vasi kaki Potrata, Nevednež ali Brihtnovič, in ali nisi morda ravno ti Potrata in Nevednež! Naše vojvodstvo Kranjsko imelo je po štetvi 1857. leta 78.970 krav; ktere znesó po čez 8 centov vse okoli 631.960 centov žive teže. Prepuščamo, da sleherni sam prerajta, koliko se je potrebovalo hrane, in koliko je pride na posamezno glavo, da se najbolje v denar spravi.
Da pa je hrana res koristna, naj se vsaki živinorejec prizadeva, da je vsa snažno spravljena in pripravljena. Pa tudi, kadar se hrana spremeni, naj se žival vselej za to pripravlja, da pride tudi na boljšo hrano. Kakor je obče znano redimo po leti živino samo v hlevi ali se pase po pašnikih. Zimska klaja pa je: mešanica, detelja, korenje, krompir, repa, pesa, drožje od piva in žganja, oprešje ali pogača iz lanenega semena, žitno zrnje itd. Kako gre to mešati med drugo krmo, najdeš v šestem oddelku, tukaj hočemo le še opomniti, kako zamore živinorejec svoji živali po umnej in modrej pripravi hrane svojo lastno korist pospeševati.
Premišljevanje prebavljivskega orodja ali prebavljala javno priča, da živinorejec 4 do 5 delov piče privarje in jako zboljša, ako jo skrajša, kuha, greje, poparja itd., kajti tako hrano žival ložje in bolje prebavlja. To velja posebno od slamnatih, vsih lesnih lakničevih in korenjstvenih rastlin.
Vsaj še nismo pozabili, kaka je pot in predelovanje jedilnih snov v živalskem telesu, prej ko dospejo v dele živalske! Na drugem kraji smo že rekli, da žival ne more celo nič v živež svojega telesa obrniti, ako ni bila hrana popred v zraku, ali v vodi v nevidljive drobice raztopljena. Kajti ves živež se mora v želodcu prekuhati, raztopiti in razpasti, da ga cevne pijavčice posrkati, kakor je pri Francozih Bousinhault, pri Nemcih dr. Liebig in slavni koroški živinorejec Laner, ki so v tej zadevi velike poskušnje delali, so si s tem veliko in neumrljivo {{prelom strani}}slavo pridobili, da so važne kamijske resnice kmetovalcem razjasnovali, ter tako gospodarjem do večega blagostanja pripomogli. Le škoda, da se še vedno nahajajo lahkomisleži, ki se vedno starega kopita svojeglavno držé, in vse nove in boljše skušnje in znajdbe na polji živinorejstva zametujejo in prezirajo.
Ravno to velja tudi od zmanjševanja ali od razrezanja slame in druzih rastlin. — Svetovati bi hoteli, da bi se skoraj opustil v tej zadevi stari način pripravljanja z rokami, kar preveč denara in časa stane. Vse to presežejo stroji, ktere posebno po nizki ceni in prav dobre izdeljuje. P. Arnhofer v Libnici na Štajerskem. Eden stroj z dvema založnima nožema velja le 28 gld. Dobiva pa se tudi v Ljubljani.
Po nekterih krajih rezanico, da se brez ognja skuha, s posebno pohvalo tako le pripravljajo: v skednji hrano namočijo — na en vagan zadostujejo 4 bokali vodé — in potem jo dobro zmešajo. Da se prej ogreje, dobro je, jo nekoliko z vodo od prešja poškropiti. Ta mešanica se potem dobro stlači v posodo 2–3 čevlje globoko, se dobro obloži in skrbno zakrije, da ne more zrak zraven. V dveh ali treh dneh se je vse kemično tako ugrelo, da postanejo vse primešane korenine in drugo, kakor bi bilo kuhano.
Troje posod je treba imeti pripravljenih, ker se navadno snov v treh dneh ugreje, da se koj druga napolni, ko se je prva spraznila. Da dobi vse nekako sladko-kiselni duh, in da je za rabo, zadostuje 40 do 59°R. Potem naj se še malo soli pridene, ker prej se ne sme osoliti, da sol ugretve in vrenja ne ovira. Zamore se pa na ta način tudi že bolj pokvarjena hrana s pridom porabiti. Pripoveduje se, da postane hrana na ta način pripravljena za ¹/<small>6</small> bolj prebavljiva. Iz začetka žival tako rezanico bolj nerada jé, pa s časom se jej privadi, pa tudi gospodar se kamlo navadi pripravljati jo, ter spoznavati, kdaj da je za polaganje pripravna. Naj se tedaj naši gospodarji in živinorejci skoraj poprimejo te prekoristne in nedrage iznajdbe, in ne bodo je {{prelom strani}}potem, prepričaje se o vsestranski koristi, tako z lepa opustili.
S tem pa nikakor ne trdimo, da se ne zmore rezanica tudi na drugi način koristno pripravljati, o čemur zavoljo pomanjkanja prostora molčimo.
==III. Oddelek.==
===1. Reja ali oskrbovanje govedine.===
| |||