Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mija Bon (pogovor | prispevki)
Mija Bon (pogovor | prispevki)
Vrstica 488:
V bolje pojasnilo in pregled naj služi naslednje kazalo, iz kterega naši gospodarji in gospodinje lehko razvidijo čas, kedaj se naša domača žival goni.
 
{| class="wikitable" style="font-size:90%;text-align:left"
! !! razpol živali !! goni se !! goni se navadno
ako se ne obreji !! po porodu
|-
 
| kobila, || 24–36 ur || čez 8–10 dni || čez 14 dni ||
|-
| krava, || 24–36 '' || '' 21–28 '' || '' 28 '' ||
|-
| svinja, || 30–40 '' || '' 21–28 '' || '' 5–6 tedn. ||
|-
| ovca, || 24–36 '' || '' 14–21 '' || '' 195 dni ||
|-
|}
 
Kadar se mlekarice v prvič pojajo, se navadno ne pripuščajo, ampak še le, kadar se v drugič. Ako se pa krava ne pripušča, desiravno se večkrat poja, tedaj se potem težko obreji. To pa nakloni veliko živinorejcev, {{prelom strani}}da pripuščajo telice precej, kadar se v prvič pojajo, — tedaj še premlade —, kar pa je nespametno in vselej škodljivo. Kdaj se je krava ali telica k biku gonila, naj se vselej natanjko zaznamva, da se rojstni ali porodni dan zamore določiti, kteri navadno čez 285 dni pride. Ako se žival noče pojati, so ti le pomočki: zdrobljeno zrnje; konopno seme; frišno in še gorko mleko od krave, ktera se ravno poja; ½ kvintelca kantardine štupe, ktera naj se dane med rezljaj kruha; ½ maselca rudečega vina in jajce; jelenova žila itd.
 
Kadar se krava več ne poja, tedaj se misli, da je breja; vendar se pa za gotovo še le proti sredini spozna, ko jej vamp vedno bolj raste, in se tele čuti, ktero se v maternem telesu obrača.
 
Breja krava naj se zavoljo njej same in zavoljo teleta zeló skrbno krmi, dobro nastilja ter naj se jej na noben način ne polaga hrane, ktera razdraži, napenja ali drisko napravlja.
 
Taka hrana je: plesnovo, oprhlo seno ali otava, gnjilo korenje, repa, star, zmrzel krompir, zelena, mokra detelja in sploh trava, ki je slana na njo padla. Varuj jo tudi škodljive pijače in težavne hoje, ne pretepaj je po divjaško, ne suvaj, v skoke je ne podi, in poslednje dni, ko ima storiti, je nikar ne vpregaj. Tudi ne puščaj se ji bosti z drugo živino. Če krava sama ne osuši, naj se s časom, ne pa naenkrat neha mlesti, predno krava povrže, in to najmanj 4 tedne. Ako pa skopi gospodar ali skopa gospodinja tega ne stori zavoljo dobička, potem se to 2–3 krat toliko pri teletu ali na molzenju maščuje.
 
Srednji čas nosi:
kobila 48½ tednov ali 340 dni, (skrajni čas 330–419 dni);
 
oslica navadno malo dalje;
 
krava 40½ tednov ali 285 dni; ('' '' 249–321 '');
 
ovce in koze 22 ted. ali 154 dni; ('' '' 146–158 '');
 
svinje čez 17 tednov ali 120 dni; ('' '' 109–133 '');
 
pesice čez 9 tednov ali 63–65 dni;
 
mačke čez 8 tednov ali 56–60 dni;
 
kokoši valé 19–24, navadno 21 dni;
{{prelom strani}}
race valé 28–32 dni;
 
golobje '' 19–19 '';
 
pura '' 26–29 '';
 
gos '' 28–33 ''.
 
Obširniše in natanjčneje se to razvidi iz koledarja nosečnosti pri živini, ki je priložen VI. oddelku. Ko začne krava dobro pripuščati, mora se jej najmanj 14 dni pred porodom sušine, ovsa in lanenega semena kuhati, ravno tako tudi po porodu.
 
===10. Porod ali telitev.===
 
Znamenja poroda so: vamp se vdere in stranski del križa se razširi in vime naraste. Da se živali porod polajšča, daj jej mehko čistilo ali dristilo, n. pr. malo rženih otrobi na vodi, kterim naj se nekoliko lotov glavberjeve soli pridene. Ako pa navstane pri porodu driska, treba je naglo po izvedenca poslati.
 
Tele pride pri pravem porodu s položeno glavo na stegnjenima prednjima nogama na svet; takemu porodu se pravi lehki ali poglavni porod, ako pa pride najprej zadnji del, tako se v razloček težek ali ritni porod imenuje. Taki porod je vselej zato zeló težaven, ker se vsa dlaka nazaj obrne, telo se tako zeló povekša, in nazaj obrnjena dlaka znotranje porodne poti draži, da se še dostikrat vnamejo.
 
Pri lepo in prav zraščeni, dobro rejeni in oskrbljeni živali je porod tem ložje, kolikor bolj se je pri biku na to gledalo, da nima predebele in prevelike glave.
 
Kmalo po porodu pride od krave trebež ali posteljica, v ktero je bilo tele zavito. Ako pa trebež vendar ne pride o pravem času, naj se kuha pet minut v 10 maselcih vode 3 maselce lanenega semena, in naj se da kravi en polič po trikrat na dan. Ostalo je tudi to brez vspeha, tedaj naj se dene v 2 maselca vode 2–3 lote sebenbaum, kar se dobi v vsaki lekarnici ali apoteki, in naj se vse skupaj eno minutko kuha. — Ker je krava po porodu navadno zeló slaba, naj se jej dá močne, {{prelom strani}}pa lehko prebavljive pijače; najbolje so otrobi na mlečnej vodi.
 
===11. Tele.===
 
Potem kadar je krava tele oblizala, naj se dane na gorek kraj na mehko posteljico, pa tako, da ga krava lehko vidi, in naj se mu dovoli na dan ob treh odločenih dobah sesati.
 
Prvo mleko po rojstvi je gosto in rumenkasto, in se sploh mlezva imenuje. Ni pa prav, če se to mleko pomolze, in teletu odtegne. To mleko je teletu od natore v zdravilo odločeno, naj ga tele posesa; kati ono napravi mehko čiščenje, kar teletu posebno dobro tekne.
 
Nikar pa naj se tele ne priveže zraven matere, ali pusti, da bi med drugo živino prosto po hlevu hodilo. Ravno v tem se mnogo gospodarjev zeló pregreši; komaj namreč tele tako rekoč iz materinega telesa izvlečejo, precej ga na vrv privežejo, ali ga postavijo v gnječo, kamor so njegovi nesrečni predniki že obsojeni. Ako hoče živinorejec mlado žival zdravo imeti, mora ona dovolj prostora imeti, da skače, se stega in zvija, ker le potem se njeni udje popolnoma iznesó in poravnajo, kar telesu zdravje in moč podeljuje. Pred preteklim prvim letom naj se tedaj mlada žival nikakor ne priklenja. Toda za žebeta je eno leto v hlevu premalo, kajti žebeta potrebujejo, kjer zamorejo po svoji volji v lepem in grdem vremenu tekati. Pa tudi snega naj se ne zanemarja.
 
Prva teleta za rejo niso dobra; pa naj se jim pusti dovolj sesati, da se mleko bolj odločuje: ostalo mleko v vimenu se pozneje nikdar ne more do čistega izmlesti.
 
Za pleme so najboljša teleta tistih krav, ktere pri dobri in zdravi piči mršave, bolj kumerne ostanejo, pa vendar dobro molzejo. Pri junčkih se pa bolj na debelino gleda. Pa naj že bojo za pleme odločeni, ali za mesnice pitani, so boljši, če so od mesnatih, debelih krav. Za pleme so pa četrta in peta teleta najboljša. Tele potrebuje {{prelom strani}}