Naše škodljive rastline/Škodljive sadnemu drevju: Razlika med redakcijama

 

== Rožičevec. ==

 

Dostikrat se sadjerejec jeseni zastonj ozira po češpljah (slivah); le malo jih visi na drevesu, dasiravno je stalo spomladi v najlepšem cvetu in ni bilo pozneje ne mraza, ne toče. Opazil je, da je bilo v začetku prav mnogo drobnega sadja, ki se je pa polagoma izprevrglo v takozvane rožiče in odpadlo. Ti stvori niso za nobeno rabo, ker so popolnoma preobraženi in nimajo nobenega okusa. Povzročuje jih neka glivica, ktera se naseli v mladem sadu in ga počasi prenareja v votle, od strani stisnjene, zelenkasto-rujavkaste, pozneje z nekim belkastim prahom posute rožiče ''A)'', ki rano odpadejo in prav nič ne zaležejo. Osrednja votlina je napolnjena z zrakom, ob zgornji steni pa sedijo koščice.

 

V napadenem sadu se razprostira nitasto podgobje ''m)'' na vse strani med posameznimi stanicami ''e)'', dokler ni preprežen ves rožiček. Nektere njegovih vejic prirastejo do zunanje kožice ''c)'', vzdignejo jo kvišku in se razširjajo dalje. Naposled se postavijo navpik, odebelijo in postanejo valjaste ''s)'' v ''B)''. Te stanice se odločijo s posebno steno ''a)'' in ''b)'' v ''C)'' od podgobja, in ker se še nekoliko podaljšajo, pretrgajo zunanje staničje in izpustijo trosje ''D)'', ki se je bilo med tem časom naredilo v njih. ''b)'' v ''C)'' nam kaže trosje še v prvotni valjasti stanici, ktera stoji na kratkem reclju ''st)''.

 

To bolezen so poznali že v prejšnjih časih in mislili, da je nasledek neugodnega vremena, vsled kterega se spači mladi sad. Drugi so trdili, da jo povzročujejo razne žuželke, ki neki zabadajo sadje. Da ni ne prvo, ne drugo resnica, zvedeli smo ravnokar. Kriva je namreč imenovana glivica, ki neki prezimuje v mladikah, kar se more posneti iz tega, da napada več let zaporedoma mlado sadje tistega drevesa. Kdor se je hoče odkrižati, poreže naj mladike do starejšega lesa. Rožiči se naj poberó in sežgó.