Naše škodljive rastline/Škodljive sadnemu drevju: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Pegavost jagodnjekovega listja: 542. in 543. stran |
→Pegavost hruškovih semenic: 544. in 545. stran |
||
Vrstica 145:
Prerežemo li napadeni list ondi, kjer se razvija pega, opazimo podgobje, ktero se preriva med stanicami. Njegov vpliv na stanično vsebino povzročuje, da ista razpade in stanica pogine. Zmirom bolj in bolj tišči bolezen v list, dokler ne dospè do nasprotne strani. Če je tudi ta uničena, tedaj vpade lisa, ker se prične listno staničje sušiti.
Črne pike, nahajajoče se sredi rujavih peg, raztrgajo se špranjasto. Tu se prikaže trosje, vsled kterega se napeta kožica prav za prav razkolje. Zajedavka pa ne napada samo listja, tudi na mladih steblih se naredijo jednake pege in v njih trosje. Nadalje se naseli na luskah, ki varujejo popke zimskega mraza. Odtod pa do mladih listov, kteri se začnejo spomladi nastavljati, ni daleč, in tako se prenese bolezen v drugo leto. Ker trosje hitro kali, okuži list za listom in prehaja tudi na sosedne rastlinice. Vendar so dokazale poskušnje, da vsaka semenica ni jednako občutljiva, in da ostanejo nektere sredi zeló okuženih malo da ne popolnoma zdrave. Nadalje je dokazano, da dobro rejene največ trpijo, in zaradi tega bi utegnil kdo misliti, da se glivica nežnejših cepičev še lažje polasti. Ali temu vendar ni tako, in na to se osniva boj zoper to zajedavko. Kakor hitro je namreč mogoče, treba je divjake ob tleh požlahtniti in presaditi v drugo zemljo, kjer ni lanskega, od glivice napadenega listja. Presajanje divjakov ne pomaga mnogo, ker se njih samih drži mnogo trosja.
Po zimi najdemo v bolnih, na prostem ležečih listih poleg že omenjenega trosja rujave oblice različne debelosti. Napolnjene so z rujavim trosjem, ktero v njih prezimi in velikega travna kali. Ravno otovre oboli mlado listje. Iz tega je razvidno, ako poletno trosje tudi pogine ali se ne naseli na mladih steblih, da zajedavka vendar pri življenju ostane. V omenjenih oblicah je mnogo vrečic, v kterih leži po osem trosov, ki so opredeljeni na dve nejednaki polovici. Ko spomladi začnejo rastline zeleneti, pritihotapi se trosje na listje in ustanovi v njem novo podgobje, ktero se ovaja po nevšečnih pegah.
== Jabelčni krastovec ==
'''Jabelčni krastovec''' (Cladospórium dendríticum). V vlažnih letih izgubi naše sadje, zlasti jabelka, mnogo navadne vrednosti, in čudečemu se nizki ceni pokaže ti kupec hrapave, črnkaste kraste, ki v njegovih očeh po pravici zmanjšujejo vrednost sadnega pridelka. Te nevšečne skorje nareja majhna glivica, jabelčni krastovec, ki včasi tudi na listju životari. Njeno podgobje živi v površnem staničju, ktero se vsled razmnoževanja razpoka in v kraste izpremeni. Sprva so njegove niti bele in zavoljo tega kraste belo obrobljene; pozneje pa porujavijo. Glivica se širi zmirom le ob robu in odlupi zunanjo kožico. Sredi kraste se zamotajo pojedine niti v temno podgobje, iznad kterega se vzdignejo kratke niti na viš, ki se preščipavajo v trosje. To se more še le potem zgoditi, ko je odpadla lupinica. Trosje je temnorujavo in kaki hruški precej podobno. Isto prav lahko kali, in prišedši na kako drugo mesto, povzroči novo krasto. Pod podgobjem poginejo najbližje stanice in se izpremenijo v skorjo. Ako pride k temu še voda, razpoka se skorja in naredi ob razpokah novo, ki prvotno krasto za nekoliko poveča.
Jabelčni krastovec prezimi na jabelkih in morebiti tudi še drugje, kar pa dandanašnji ni znano. Ker smo omenili, da živi glivica tudi na listju, moramo vso skrb obračati nanje in ga pridno pobirati in v ognju uničevati.
----
Na hruškah se nahaja prejšnji sorodna zajedavka (Cladospórium pyrínum), ki se pa ne zadovoljuje samo s sadjem in listjem, ampak napada tudi mladike. Na sadu napravlja ravno take kraste, kakor jabelčni krastovec na jabelkih, toda te so včasi tako velike, da se razprostirajo črez dobro tretjino vsega površja in naredijo sad črnomarogast. Ravno take kraste napravlja glivica na mladikah, kjer jih v začetku pokriva površna kožica, in še le ko se je ta nad njimi raztrgala, pokažejo se maroge. Največjo škodo nam nareja glivica s tem, da prevleče mladike na najmlajšem delu malo da ne popolnoma, da gredó te pod nič, in da se posušijo na njih nahajajoči se popki. Napadeno listje odpade zgodaj in je dostikrat prav slabo razvito.
Ker se bolezen lahko prenese s cepiči, treba je paziti že v prvi mladosti na drevje, da si ga ne oškodujemo sami. Napadene mladike moraš odrezati, listje pa pobrati in sežgati.
== Zvezdasta črna rosa na vrtnicah ==
'''Zvezdasta črna rosa na vrtnicah''' (Actinonéma rósae). Ni ga menda med prijaznimi čitatelji, ki bi se ne ozrl rad po lepi, dobro dišeči vrtnici ali, kakor ji navadno pravijo, po roži. Nikdo ne trdi, da je potrebna ali celó koristna, pa vendar je dosti ljudij, ki jo rajši vidijo na svojem vrtu, kakor marsiktero tujko. Na drugi strani je pa tudi res, da donaša vrtnica zlasti v obližju velikih mest lep dobiček. Bodi si tako ali inako, marsikomu pa je dobro znano, da nektere vrste včasi nič prav ne storijo, ker jeseni pred določenim časom izgubijo svoje listje. Tega je kriva neka glivica, ki povzročuje takozvano zvezdasto črno roso na listih. Morebiti komu ustrežemo, ako mu povemo o njej, kar je potrebno.
Po letu počrnijo listi vsled drevesastih lis, ktere napravlja
| |||