Slovenija oživljena: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 121:
Blagó me veseli nabrano
Med ljubim narodom slovenskim.
O mili narod, kaj zakladov
Med sini tvojimi je skritih,
Ki čakajo, da roka pridna
Jih reši ter na dan pripelje.
Zapisal sem besed in rekov
Veliko po vaséh bohinjskih:
Koristile mi bodo skoraj.
Linhart.
Po hišah hodil je in prašal,
Kak mnogoverstvo imenuje
Orodje kmet, kak tej al uni
Se roži po domače pravi.
Iskal je skerbno pesem starih,
Ki dedov naših verle dela
Nam oznanujejo. Nabiral
Povesti stare je, ki vero
In šege kažejo očakov.
Smejale so se stare žene,
Ko jih pazljivo je poslušal
Gospod, častitljivi duhovnik.
Coiz.
Vi Vodnik mož ste, ki ga treba
Je v zadnjih časih domovini,
Vi zvezda ste, ki dobo lepšo
Deželi kranjski oznanuje.
Dežele te nihče ne ceni,
Ki zibel vaših je očakov;
Vaš jezik nihče ne spoštuje,
In ptuj'c učiti se ga noče.
Rojaki vaši, vaši bratje,
Al cenijo ta dragi biser,
Ki jim ga Stvarnik je podelil?
O Bog! kam rod je ta zabredel,
Sramujejo jezika svoj'ga
Se Kranjci in teptajo z nogo,
Kar vsim najdraže biti mora.
Kar mati Kranjcem je pustila,
Zavergli so in le po ptujem
Stegujejo roké! Al slovstvo
Slovensko se razvija, raste? —
Ko vsim narodom že cvetlice
V najlepšem cvetu so, je njiva
Slovenska mila neorana,
Je ne orana, ne obs'jana;
Le ternje raste in koprive
po travnikih nam zelenijo.
Jih solnce svitlo ne obseva:
Meglé zakrivajo ga temne.
Le ene rož'ce ni na vertu,
Da bi serce razveselvala,
In pesnika noben'ga lira
Triglava verhov ne prepeva,
Savice vira ne pozdravlja.
O Vodnik, Linhart! al še dalje,
Bi križem mi roké deržali?
Vodnik.
Častil sem vedno Vas možaka,
Al zdaj, ko te besede slišim
Iz vaših ust, Vas občudujem.
Naj rudečica, sini Slave,
Oblije lic vam, ker ptujec
Deželo vašo bolj spoštuje
Ko vi; jo ljubi, jo ljubiti
Uči in ukazuje.
Coiz.
Vodnik!
Dolžnost je naša to.
Vodnik.
Previdnost Božja naložila
Mi skerb za dušni blagor Kranjcev,
</poem>
....več naslednjič
| |||