Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 375:
==III. Oddelek.==
===
Dobra in skrbna postrežba pri živinoreji je najboljši živinski zdravnik. Vsaj skušnje djansko pričajo, da bolezen izvira največkrat iz slabe in nespametne postrežbe; kajti kadar se živini slabo in nespametno streže, nastane v životu nekaka zmota, pravilni telesni deli se razdirajo t. j. naravna opravila živalskega telesa hirajo. Razvideno je, kako je potreba, skrbeti za dobro, umno in skrbno postrežbo, da se v hlev bolezen, v gospodarstvo pa škoda ne priklati.
Vrstica 666:
==IV. Oddelek==
===
Mleko, ktero dobivamo od krave, mora imeti poprek v odstotkih: 4—5 % surovega masla; 4 % sirnine; 4 % mlečnega sladkorja; ½ <small>0/0</small> soli, tedaj trdnih sèstavín 12—12½ odstotkov, vse drugo pa je voda. Frišno mleko je navadno malo alkalično. Pod drobnogledom vidimo, da plavajo v vodi tolste krogljice, ki so v tenko mrenico zavite, ktera iz sirnine obstoji, in se zato sprijeti ne morejo.
Vrstica 698:
Limburški sir se pa dela iz gorkega mleka od krave, pa se ne prodaja v hlebih, ampak v majhnih četirnatih podobah, in je ostrejšega okusa in duha. Da se 1 funt sira naredi, je potreba 5—6 bokalov tolstega mleka, slabejega pa do 8 bokalov. Da se sir dá hraniti in ne splesnuje, mora se prežmikati in z rokami dobro stiskati. Ostala siratka je dobra piča za teleta in za svinje, pa se tudi drugače porabi.
=V. Oddelek.=
==A.==
===Domače živinozdravilstvo.===
Kaj je žalostniše za živinorejca, kakor če mu živina boleha, zboli ali celo pogine? Ako vprašamo, zakaj vsako leto toliko živine pogine okoli po deželi, tedaj najdemo, da so temu večidal neumnost, nevednost in nemarnost živinorejcev krive. Vprašamo, kdo bi našel vse nerodnosti, zanikernosti in prestopke, po kterih postane živinorejec med desetimi glavami, ki mu zbolé ali poginejo, vsaj smrti osmih sam kriv. Kdo je neki kriv, ako žival zboli od podihanega slabega zraka v premajhnih hlevih; ali do velike, neizgovorljive, telesne in hlevne nesnage; od nezdravih gazov, ki se v hlevih pri gnjijenji mnozih reči narejajo; od vgnjite, strohnjene, sprhle in preveč oprašene krme? Gospodar, ali si že kedaj mislil, kaj zmore priti iz tega, da žival v gnjili in smrdljivi vodi napajaš? ali ako od oglojenih paš živino po mlakastih in močvirnih senožetih ali pašnikih okoli preganjaš? — Kdo je kriv bolezni, ako žival vso presiljeno in pregreto v hudi vročini pustiš, da trpi hudo žejo? ali če vso vpehano in potno na mrazu nehaš? Vprašamo, kdo jo pri delu ali vožnji preveč napenja in sili? Kdo jo neusmiljeno strada in pretepa itd. Po vsem vprašamo, ali niso večidel res živinorejci sami krivi, da jim živina zboli, ker premalo skrbé za ohranjanje živinskega zdravja! Veliko manj joka in stoka bi bilo, ako bi živinorejci svojeglavno vsega ne prezirali, in nikdar ne pozabili; živina je iz mesa in kosti kot ti gospodar in gospodinja; njeni organi so rahli in mehki, ter se ne dadó čez moč in čez čas napenjati,in kdor se v tem pregreši, bode se mu vse ojstro maščevalo!
| |||