Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 706:
Kaj je žalostniše za živinorejca, kakor če mu živina boleha, zboli ali celo pogine? Ako vprašamo, zakaj vsako leto toliko živine pogine okoli po deželi, tedaj najdemo, da so temu večidal neumnost, nevednost in nemarnost živinorejcev krive. Vprašamo, kdo bi našel vse nerodnosti, zanikernosti in prestopke, po kterih postane živinorejec med desetimi glavami, ki mu zbolé ali poginejo, vsaj smrti osmih sam kriv. Kdo je neki kriv, ako žival zboli od podihanega slabega zraka v premajhnih hlevih; ali do velike, neizgovorljive, telesne in hlevne nesnage; od nezdravih gazov, ki se v hlevih pri gnjijenji mnozih reči narejajo; od vgnjite, strohnjene, sprhle in preveč oprašene krme? Gospodar, ali si že kedaj mislil, kaj zmore priti iz tega, da žival v gnjili in smrdljivi vodi napajaš? ali ako od oglojenih paš živino po mlakastih in močvirnih senožetih ali pašnikih okoli preganjaš? — Kdo je kriv bolezni, ako žival vso presiljeno in pregreto v hudi vročini pustiš, da trpi hudo žejo? ali če vso vpehano in potno na mrazu nehaš? Vprašamo, kdo jo pri delu ali vožnji preveč napenja in sili? Kdo jo neusmiljeno strada in pretepa itd. Po vsem vprašamo, ali niso večidel res živinorejci sami krivi, da jim živina zboli, ker premalo skrbé za ohranjanje živinskega zdravja! Veliko manj joka in stoka bi bilo, ako bi živinorejci svojeglavno vsega ne prezirali, in nikdar ne pozabili; živina je iz mesa in kosti kot ti gospodar in gospodinja; njeni organi so rahli in mehki, ter se ne dadó čez moč in čez čas napenjati,in kdor se v tem pregreši, bode se mu vse ojstro maščevalo!
Posebnih vidnih znamenj kake bolezni sicer ni, vendar je bolna žival navadno bolj žalostna in pobita, njene oči so mrtve, dostikrat krmežljive in solzne; večkrat jo mrazi, ali ji je vroče; odpové se več ali manj jedi in pijači; dostikrat je nepokojna, pogostoma vstaja, ali se vlega itd. — Kadar gospodar kako omenjenih znamenj zapaziš, ter si razločil bolezen, hitro pomagaj vsaki bolni živali po vsej moči!
Bolne živali ne vpregaj; če jej je v hlevu preveč vroče, deni jo na bolj hladni kraj; iz blata in mokrote spravi jo na suho steljo; ako preveč lije (laksira), dajaj ji starega in tečnega sena; ako je hudo zaprta, dajaj ji zelene, močno sočne ali oparjene hrane, pa jej tudi večkrat na dan obilno soli; kadar jo naprenja ali kolje, tekne jej dobro v ritnik segati, toda to naj se pametno in z mastjo ali oljem namazano roko zgodi. Ako ne more ali noče navadnega jesti, daj ji presevkov s soljo lizati, ali moke v vodi piti, da preveč ne oslabi in ne shujša ali skumra itd.
Dostikrat pa tudi natora sama pomaga, ker premaga moč življenja bolezinske reči, ter jih po potu, ali po kakem drugem načinu iz života spravi. V takih primerljejih je bolje in modreje, raji nič, kakor pa živino napačno zdraviti.
Ker pa živina dostikrat brez človeškega zadolženja ali po nesreči zboli, boli si ali zavoljo nezdravega zraka ali vremena, ali zavoljo nalezljive in kužne bolezni enacega plamena po potu, puhu, sokrovici, po slinah, gnoju iz tvora, po krvi itd. ena od druge bolezen naleze, in sam pomagati ne veš, pokliči hitro človeka, ki se razume na živinozdravilstvo, in na tanjko spolnuj njegova vodila in zapovedi. Vražarjev, goljufov in sploh mojstrokazev se ogibaj, da te ne spravijo v škodo in nesrečo!
Kako gre bolezni ozdravljati, najdeš v dr. Bleiweisovi knjigi, ktero živo priporočamo vsakemu gospodarju. Omeniti hočemo tukaj le nekatere bolj navadne bolezni in hibe:
''1. Vpreženi živini rane ozdravljati.'' Pokladaj na ognojene in otisnjene rane večkrat na dan v svinjskem žolcu namočene cunje; starši je žolc, prej bo rana zaceljena.
''2. Kadar konja komat odrgne'', koristi tudi prej imenovano zdravilo, kterega si sleherni gospodar lehko oskrbi, kadar koljejo prašiče.
| |||