Hiša v dolini: Razlika med redakcijama

odstranjenih 385 zlogov ,  pred 4 leti
brez povzetka urejanja
— Slednjič vam mora biti včasih vendar dolgočasno tukaj v tej grozni jami, sem poskusil nekoč, ko sva sedela že dlje časa molče drug ob drugem. Povejte mi prav odkrito, rotim vas, ali se res nikdar ne spomnite življenja tam zadaj, z vsem, kar nudi svetli svet?
 
— Svet? ... življenje? ... se je nasmehnila. Meni hočete praviti, kaj je to? Meni, ki sem živela najprej toliko časa tam zunaj prav sredi tega življenja in sem zdaj že toliko časa tu , da imam pravico soditi. Veste, kaj je življenje v smislu kakor rabite to besedo vi? Navada! Razvada! Kakor se privadijo ljudje alkohola, nikotina, tako se navadijo »živeti« in mislijo potem, da morajo. In kakor sva se odvadila z mojim možem
vina, tako sva se odvadila tudi »živeti«. In verjemite mi: kakor se zdi ozdravljenemu pivcu gabno, da je pil , tako se godi meni, če se spomnim, kaj se to pravi »živeti«!
tu , da imam pravico soditi. Veste, kaj je življenje v smislu kakor rabite to besedo vi? N a v a d a ! Razvada!
 
K a k o r se p r i v a d i j o ljudje alkohola,
Bil sem popolnoma pobit in nisem vedel več odgovora. A naenkrat sem se spomnil:
n i k o t i n a , tako se navadijo »živeti«
 
i n m i s l i j o potem, da morajo. In kakor
— Vaš gospod soprog gre pa vendar še včasih med življenje. Celo vsak teden po dvakrat. Če on,<ins> </ins>zakaj bi vi ne, pravim.
s v a se o d v a d i l a z m o j im možem
 
v i n a , tako sva se odvadila tudi »živeti
— On mora! je rekla mirno. Imamo sicer toliko, da živimo, toda če bi le rabili, bi se slednjič vendar poznalo. Tako je jaka prilika, nekaj zaslužiti. Neki knez v Trstu ga je namreč naprosil, da nadzoruje vzgojo njegovih sinov. Treba mu je priti samo malo pogledat, ob sobotah redno in še enkrat med tednom nepričakovano, in je zato res knežje odškodovan. Toda vsakrat ko se vrne, ga vidim, kako težka žrtev mu je to.
«. In verjemite m i : kakor se zdi
 
ozdravljenemu pivcu gabno, da je
— Že posebno, ko mora imeti od tu zelo daleč do bližnje postaje, sem zajecljal, ko nisem vedel drugega, preveč oplašen, da pobije prav vsak moj ugovor takoj zopet v tla, komaj da se pokaže na dan.
živp
 
i l , tako se godi meni, če se spomnim,
«— O, nikakor, je rekla: Postaja je pa takoj tukaj zadaj, komaj pol ure daleč. Od t am dobivamo tudi vse potrebno, kolikor ne pridelamo na vrtu in ne prinese on s seboj.
kaj se to p r a v i » ž i v e t i «!
 
B i l sem popolnoma pobit i n n i sem
Tega kneza sem potem naslednje dni pa vendarle večkrat premišljeval. Skoraj bi sam ne vedel, zakaj se mi je zdel tako maloverjeten. Kaj bi res v vsem velikem mestu ne bilo
vedel več odgovora. A naenkrat
najti primernega človeka, da nadzoruje učitelje njegovih otrok? Recimo tudi, da je bil mož že daleč sloveč pesnik, — radi mene lahko, ki sem poznal jako malo takih imen, — kako da je hotel knez, naj vpliva na mlade duše njegovih otrok ravno tak mračen mizantrop? In da je ta človek bil to, da se je videlo na prvi pogled in iz tega, kako je živel, in iz tega, kako je pisal. Ona sama mi je pravila, da so ga imeli naravnost za anarhista. Takih knezov pa, ki bi si naročevali v hišo kar od daleč anarhistov, če še tako teoretičnih, menda ni bilo, jih ni in jih ne bo veliko. Mogoče je vse na svetu, toda meni se je dozdevalo vseeno vedno bolj, da je gospodu pesniku njegovo bivališče za
sem se s p o m n i l :
dan na dan vendarle nekoliko preveč pusto in da se gre vsled tega včasih malo porazvedrit, — tem laže, ker ve ne samo, da ga ženica doma zvesto
— Vaš gospod soprog gre pa
pričakuje, ampak tudi, da ne bo v tako pustinjo izkušnjavca, celo če bi si ga želela.
vendar še včasih med življenje. Celo
 
vsak teden po dvakrat. Če on,zakaj
Naenkrat mi je šinila pri tem misel v glavo: kaj če bi se enkrat sam prepričal? Zakaj, če ga zasačim, da se laže, potem je moja! Prav zato, ker stoji kakor bog pred njo, trešči taka vest tem močnejše v njo ... Morda bi se pozneje pač domislila, da je treba duševne velikane meriti drugače nego navadne ljudi, a v prvem hipu bi videla samo človeka in bi bila samo ženska. In če bi se pustila zavesti od prve strasti, bi potem
bi v i ne, p r a v i m .
itak ne mogla več nazaj.
— On mora! je rekla mirno.
 
Imamo sicer toliko, da živimo, toda
Da, s tako novico bi ji človeka ne podsekal samo, kakor sem rekel prej, ampak bi ga izpodnesel, bi ga na mah treščil ob tla, da bi se zdrobil — idol! In v to se je izplačalo splaziti se enkrat, in če treba še večkrat za njim. Ni bilo kavalirsko, a
če b i le r a b i l i , b i se slednjič vendar
bil sem pol nor, in vsako sredstvo mi je bilo dobro.
poznalo. Tako je j a k o rad sprejel, ko
 
se m u je ponudila p r i l i k a , nekaj zaslužiti.
In sem storil tako. Njej sem rekel, da moram žalibog ravno v soboto v Trst, ker hočem doseči podaljšanje dopusta. To je bilo tudi res. Zdaj še celo nisem mogel proč, ko se je zasvetilo vsaj malo upanja pred menoj in sklenil sem, da si na vsak način izbojujem saj še dva, tri tedne. Žal mi je bilo sicer tudi samo za enkrat izgubiti teh dvoje, troje sladkih uric ž njo, a take dneve, ko je bil doma, ga vendar nisem mogel iskati
N e k i knez v T r s t u g a je namreč
naprosil, da nadzoruje vzgojo
njegovih sinov. Treba mu je p r i t i samo
malo pogledat, ob sobotah redno
i n še enkrat med tednom nepričakovano,
i n je zato res knežje odškodovan.
Toda vsakrat ko se vrne, g a v i dim,
kako težka žrtev mu j e to.
— Ze posebno, ko mora imeti od
t u zelo daleč do bližnje postaje, sem
zajecljal, ko nisem vedel drugega,
preveč oplašen, da pobije prav vsak
moj ugovor takoj zopet v t l a , komaj
da se pokaže na dan.
«— O, n i k a k o r , j e r e k l a : Postaja
je pa takoj tukaj zadaj, komaj pol
ure daleč. Od t am dobivamo tudi vse
potrebno, kolikor ne pridelamo na
v r t u i n ne prinese on s seboj.
Tega kneza sem potem naslednje
dni pa vendarle večkrat premišljev
a l . Skoraj bi s am ne vedel, zakaj se
mi je zdel tako maloverjeten. K a j b i
res v vsem velikem mestu ne bilo
najti nrimernega človeka, da nadzoruje
učitelje njegovih otrok? Recimo
tudi, da je b i l mož že daleč sloveč
pesnik, — radi mene lahko, k i
sem poznal jako malo t a k i h imen, —
kako da je hotel knez, naj v p l i v a n a
mlade duše njegovih otrok ravno
tak mračen mizantrop? I n da j e ta
človek b i l to, se je videlo na p r v i pogled
iz tega, kako je živel, i n iz tega,
kako je pisal. Ona sama m i je
p r a v i l a , da so g a i m e l i naravnost za
anarhista. T a k i h knezov pa, k i b i s i
naročevali v hišo k a r od daleč anarhistov,
če še tako teoretičnih, menda
n i bilo, j i h n i i n j i h ne bo veliko.
Mogoče je vse n a svetu, toda meni se
je dozdevalo vseeno vedno bolj, da je
gospodu pesniku njegovo bivališče za
dau na d an vendarle nekoliko preveč
pusto i n d a se gre vsled tega včasih
malo porazvedrit, — tem laže, ker ve
ne samo, da g a ženica doma zvesto
pričakuje, ampak tudi, da ne bo v
tako pustinjo izkušnjavca, celo če b i
si g a želela.
Naenkrat mi je šinila p r i tem
misel v glavo: kaj če b i se enkrat
sam prepričal? Zakaj, če g a zasačim,
da se laže, potem j e m o j a ! P r a v zato,
ker stoji kakor bog p r ed njo, trešči
t a k a vest tem močnejše v n j o . ..
Morda bi se pozneje pač domislila,
da je treba duševne velikane meriti
drugače
nego navadne ljudi, a v p r vem
hipu bi v i d e l a samo človeka in
bi b i l a samo ženska. I n če b i se j ništila
zavesti od p r v e strasti, b i potem
i t ak ne mogla več nazaj.
Da, s tako novico bi j i človeka
ne podsekal samo, kakor sem rekel
prej, ampak bi g a izpodnesel, b i g a
na mah treščil ob t l a , d a b i se zdrob
i l — i d o l ! In v to se je izplačalo
s p l a z i t i se enkrat, i n če t r e b a še večkrat
za n j i m . N i b i l o kavalirsko, a
b i l sem x)ol nor, i n vsako sredstvo m i
j e b i l o dobro.
I n sem s t o r i l tako. Njej sem rekel,
da moram žalibog ravno v soboto
v Trst, ker hočem doseči podaljšanje
dopusta. To je b i l o tudi res. Zdaj
še celo nisem mogel proč, ko se j e zasvetilo
vsaj malo upanja pred menoj
i n s k l e n i l sem, da s i n a vsak način
izbojujem saj še dva, t r i tedne.
Zal mi je b i l o sicer tudi samo za enkrat
izgubiti teh dvoje, troje sladk
i h u r i c ž njo, a take dneve, ko j e b i l
doma, g a vendar nisem mogel iskati
v Trstu.
 
N i s em se motil. Gospod pesnik
Nisem se motil. Gospod pesnik se je hodil v Trst res samo zabavat ... Umel sem ga pravzaprav lahko: pravijo, da so umetniki vsi bolj ali manj perverzni; pred svojo ženo je hotel ta človek biti vedno in v vsaki stvari vzor, in ker je ostajal pri tem na pol lačen, se je moral nasititi drugje ...
se je hodil v Trst res samo zabavat
. . . Umel sem g a pravzaprav lahko:
p r a v i j o , da so u m e t n i k i v s i bolj a l i
manj perverzni; pred svojo ženo jo
hotel t a človek b i t i vedno i n v v s a ki
s t v a r i vzor, i n k e r j e ostajal p r i t em
n a pol lačen, se je moral n a s i t i ti
drugje . . .
612

urejanj