Hiša v dolini: Razlika med redakcijama

dodanih 31 zlogov ,  pred 4 leti
brez povzetka urejanja
so se ravno polegli viharji v vas, se že preplašite tišine in zakričite, ker vas je strah.
 
Mene pa ni bilo nikdar strah; in čim bolj tiho je bilo v meni in okrog mene, tem bolj sladko mi je postalo v srcu. O, samo zaslutiti da bi vam mogla dati razkošje v daljave zasanjane duše! Ne uničenje, smrt, nirvana, ampak razlitost vse tja ven pod čisto nebo ... Čakanje brez pričakovanja, hrepenenje brez želj ... Tja čez plan od vzhoda do zahoda položena harpa z zlatimi strunami, ki se jih ne sme dotakniti nobena človeška
roka in ki gredo samo rahle sapice neslišno čez nje, da brni le globoko nekje v njih ...
mogla dati razkošje v daljave zasanjane
duše! Ne uničenje, smrt, nirvana,
ampak razli tost vse tja ven
pod čisto nebo ... Čakanje brez pričakovanja,
hrepenenje brez želj ...
Tja čez plan od vzhoda do zahoda položena
harpa z zlatimi strunami, ki
se jih ne sme dotakniti nobena človeška
roka in ki gredo samo rahle sapice
neslišno čez nje, da brnile globoko
nekje v njih ...
 
Zato so mi bili tudi vaši poseti izpočetka tako neljubi. Ne da bi se vas bilo balo v navadnem smislu moje srce, ker ste pač tak in tak mož in v taki in taki opravi; ampak zato smo se vas bali vsi, jaz, hišica, vrt, dolinica sama, ker ste bili bitje iz drugega nam tako tujega in zoprnega sveta. Vedeli smo, da se bomo morali vsakrat šele s silo zopet zbrati, zamisliti, zasanjati, predno bo zopet popolnoma tako, kakor je bilo prej; in vsak napor nam je bil odveč v našem sladkem brezdelju.
Zato so mi bili tudi vaši poseti
izpočetka tako neljubi. Ne da b i se
vas bilo balo v navadnem smislu moje
srce, ker ste pač tak in tak mož in
v taki in taki opravi; ampak zato
smo se vas bali vsi, jaz, hišica, vrt,
dolinica sama, ker ste bili bitje iz
drugega nam tako tujega in zoprnega
sveta. Vedeli smo, da se bomo morali vsakrat šele s silo zopet zbrati,
za mmisliti, zasanjati, predno bo zopet
popolnoma tako, kakor je bilo prej;
in vsak napor nam je bil odveč v našem
sladkem brezdelju.
In čim večkrat ste prišli, tem
več ste odnesli vselej s seboj, da je
ostala sama še dolinica brez sija, vrt
brez vonja, hišica brez poezije, jaz
sama brez nekdanjih sanj ... Tako
potem ni bilo več čudno, da sem se
ločila tako lahko od vsega tega. . .
In od svojega moža ... Zakaj tudi od
njega bi me ne bil nihče odtrgal, da
sem bila še ona, katera sem b i la
prej ... Kraljujoča sredi tišine okrog
sebe, bi bila znala umeče pretehtati,
kolikk je njegov greh in bi ga ne bila????
 
In čim večkrat ste prišli, tem več ste odnesli vselej s seboj, da je ostala sama še dolinica brez sija, vrt brez vonja, hišica brez poezije, jaz sama brez nekdanjih sanj ... Tako potem ni bilo več čudno, da sem se ločila tako lahko od vsega tega ... In od svojega moža ... Zakaj tudi od njega bi me ne bil nihče odtrgal, da sem bila še ona, katera sem bila prej ... Kraljujoča sredi tišine okrog sebe, bi bila znala umeče pretehtati, kolik je njegov greh in bi ga ne bila pretiravala.
In zdaj se vračam zopet v svoj
 
»dolgčas« ... Zopet sedem na svoj
In zdaj se vračam zopet v svoj »dolgčas« ... Zopet sedem na svoj prestol in zopet se razgrne molk prepleten z zlatimi sanjami okrog mene in čezme, da bom zopet kakor
prestol in zopet se razgrne molk
prepleten z zlatimi sanjami okrog
mene i n čezme, da bom zopet kakor
kraljica v najbogatejšem ornatu.
 
Vam pa, prijatelj, iskreno hvalo
Vam pa, prijatelj, iskreno hvalo za to, da ste mi hoteli storiti dobro. Ni vaša krivda, če ste ponujali rokam, ki niso vedele, kaj bi z vašim darom; in nič manj vam ne želim,
za to, da ste m i hoteli storiti dobro.
da bi tudi vi dosegli vso srečo na tem svetu; vi svojo kakor jaz svojo, zakaj vsakdo si jo predstavlja drugače in jo išče drugje.
Ni vaša krivda, če ste ponujali rokam,
 
ki niso vedele, kaj bi z vašim
Toda zato, ker vem, da je moja trajnejša od vaše, zato, ker vidimo mi, ki gledamo iz varnega solnčnega pristana ven k vam, kako klavrna je često vaša borba in ničevo vse vaše junaštvo, — zato vam želim, da spoznate nekoč to našo srečo in zavijete iz krajev, kjer vam ni treba biti.
darom; in nič manj vam ne želim,
 
da bi tudi vi dosegli vso srečo na
In če se to kdaj zgodi, tedaj vedite, da boste i meni i mojemu možu dobrodošel gost. Ne še zdaj, ko je vaš glas še trd in raskav, kakor vseh, ki morajo klicati čez valove —, ko boste govorili naš tihi prisrčni jezik,<ins> </ins>jezik samotnih duš, tedaj pridite, da se pomenimo tiho v njem.
tem svetu; vi svojo kakor jaz svojo,
 
zakaj vsakdo si jo predstavlja drugače
<p align=right>Marija.«</p>
in jo išče drugje.
Zgrnil sem počasi list in sem ga spravil v zavitek.
Toda zato, ker vem, da je moja
 
trajnejša od vaše, zato, ker vidimo
Zdelo se mi je, da ga umem ... A obenem sem tudi čutil, da ga gospod Suša ni umel ... Spomnil sem se njegovih svečanih besed, predno je odšel in sem se moral veselo zasmejati. Ne, tihega jezika ti ljubi gospod Suša ne boš znal nikdar; in tudi »samotna duša« nisi in nikoli ne boš. Misliš, da ljubiš samoto, ker ti ni nikdar dolgčas; a dolgčas ti ni nikdar samo zato, ker imaš ves dan čez glavo posla. Toda, če bi te vlekli
mi, ki gledamo iz varnega solnčnega
tja dol v dolino, gospod Suša, ter bi te prisilili, da moraš sedeti od jutra do večera pred hišico ter čitati knjige ali pa gledati v zrak, javaljne, da bi zdržal en teden ...
pristana ven k vam, kako klavrnaje
 
često vaša borba i n ničevo vse vaše
Ampak to nič ne de, — radi tega si vseeno vrl mož in koristen član družbe, — gotovo celo prav radi tega koristen.
junaštvo, — zato vam želim, da spoznate
 
nekoč to našo srečo in zavijete
»Kaj pa je zdaj z ono hišo tam spodaj?« sem ga vprašal drugi dan. »Ali sta lastnika še ta dva človeka?«
iz krajev, kjer vam ni treba biti.
 
In če se to kdaj zgodi, tedaj vedite,
»On že ne, ker je umrl, predno sem prevzel jaz premoženje. Ona se pa menda vsaj čuti ne lastnica več, tudi če še živi, ker sem čul ravno zadnjič enkrat na davkariji, da je že
da boste i meni i mojemu možu
toliko in toliko zastalih davkov gori in da poženejo nekega dne vse skupaj na dražbo. Mogoče, da kupim takrat jaz, saj pojde itak za kak nič. Dal bi si napraviti mlin ali pa kako drugo podjetje spodaj, ker je vodna moč precej velika, če bi jez nekoliko dvignil ...
dobrodošel gost. Ne še zdaj, ko je vaš
glas še trd in raskav, kakor vseh, ki
morajo klicati čez valove —, ko boste
govorili naš tihi prisrčni jezik,jezik
samotnih duš, tedaj pridite, da
se pomenimo tiho v njem.
Marija.«
Zgrnil sem počasi list in sem ga
spravil v zavitek.
Zdelo se mi je, da ga urnem ...
A obenem sem tudi čutil, da ga gospod
Suša ni umel ... Spomnil sem
se njegovih svečanih besed, predno
je odšel i n sem se moral veselo zasmejati.
Ne, tihega jezika ti ljubi
gospod Suša ne boš znal nikdar; in
tudi »samotna duša« ni si in nikoli ur
boš. Misliš, da ljubiš samoto, ker t i
ni nikdar dolgčas; a dolgčas ti ni
nikdar samo zato, ker imaš ves dan
čez glavo posla. Toda, če bi te vlekli
tja dol v dolino, gospod Suša, ter b i
te prisilili, da moraš sedeti od jutra
do večera pred hišico ter čitati knjige
ali pa gledati v zrak, javaljne, da
bi zdržal en teden ...
Ampak to nič ne de, — radi tega
si vseeno vrl mož in koristen član
družbe, — gotovo oelo prav radi tega
koristen.
»Kaj pa je zdaj z ono hišo t am
spodaj I « sem ga vprašal drugi dan.
» Ali sta lastnika še ta dva človeka?«
»On že ne, ker je umrl, predno
sem prevzel jaz premoženje. Ona so
pa menda vsaj čuti ne lastnica več,
tudi če ie živi, ker sem čul ravno
zadnjič enkrat na davkarji, da je žo
toliko in toliko zastalih davkov gori
in da poženejo nekega dne vse skupaj
na dražbo. Mogoče, da kupim takrat
jaz, saj iH>jde itak za kak nič.
Dal bi si napraviti mlin ali pa kako
drugo podjetje spodaj, ker je vodna
moč precej velika, če bi je z nekoliko
dvignil ...
612

urejanj