Hiša v dolini: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 116:
To ni bilo le namigavanje več, in že glede na svojo obleko sem moral biti kavalir in izvajati posledice. Priporočil sem se torej najvdaneje in sem odšel.
Vsakotoliko sem postal in sem gledal dol nazaj. Čitala je mirno dalje, kakor da se ni zgodilo čisto nič ..<ins>.</ins> ali kvečemu, kakor da je šel kravar mimo. Lepa čast, kaj?
Pa je že tako na svetu: da bi bil našel mehko žensko in dobil par poljubov, bi me ne bilo mikalo več. Tako pa je stala neprestano pred menoj, s svojim hladnim, prezirljivim obrazom in s svojimi ošabnimi, odklanjajočimi očmi.
Vrstica 389:
Samo čudno se je nasmehnila, in potem je počasi prikimala. In še isti večer sva se odpravila ven. Zašla sva slučajno ravno v družbo mojih tovarišev. Kakor muhe na nastavljene jim slaščice, so pocepali vsi okrog nje in se prilepili. In ona je bila zabavna, vesela, skoraj bi rekel prešerna, da bi je kmalu ne bil spoznal več. A ko sva bila zopet sama, je bila stroga z mano kakor prej ..<ins>.</ins>
Tako je pretekel ravno en teden. Osmi dan pa, ko sem prišel ob navadni uri, da bi jo spremljal ven, jo najdem s knjigo v roki in nenapravljeno.
| |||