Šopek samotarke: Razlika med redakcijama

dodanih 2.916 zlogov ,  pred 6 leti
brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
 
{{prelom strani}}
 
To rekši, je postrežnica urno
smuknila skozi duri, zbežala
v svojo kamrico ter se od znotraj
dvakrat zaklenila in še težak
kovčeg porinila pred vrata.
 
»Ti moj Bog, vrni našemu gospodu
zopet pravo pamet!« je
vzdihovala še dolgo v noč.
 
Janko je prišel toliko k sebi,
da je nažgal luč. Res je zagledal
na mizi neko pismo, naslovljeno
nanj. Pisava mu ni bila
znana. Skoro hlastno je raztrgal
ovitek in preletel naslednje,
kratke vrstice:
 
Cenjeni gospod Krajnik!
 
Cena v baršun vezanemu albumu
Je osemnajst kron. Vljudno
prosim, da bi poravnali račun!
S spoštovanjem
N N., trgovec
 
»Strela božja, kaj še pride danes
čez me!« je vzdihnil skoro
brez uma ter vnovič omahnil na
stol. Mislil je in mislil zdihoval
in ugibal, a žal, njegovi nesreči ni bilo najti uhoda. Končno je ukrenil vendar nekaj pametnega,
vlegel se je v posteljo in zaspal.
 
Spanje ga je toliko okrepilo,
da je naslednje jutro, čeravno
oropan vseh svojih srčnlh upov,
mogel zopet trezno misliti. Najprej
je šel postrežnico prosit odpuščanja
za svoj polnočni nastop.
 
Postrežnici se je topilo srce veselja , ko je videla gospoda tako
skesanega in zopet popolnoma
pametnega pred seboj. Prijateljstvo med njima je bilo namah
zopet obnovljeno in Janko
se je toliko osmelil, da jo je zaprosil
za par dni za dvajset
kron, kar mu je postrežnica ugodila
srčno rada, in Janko je še
tisti dan poravnal račun za vražji
album.
 
Odslej se Je Janko resno trudil.
da čim prej pozabi vso to
nesrečno zadevo. Med svojimi
kolegi je skušal biti vesel, zlasti
ker je hotel, da ostane ta neljubi
dogodek drugim popolnoma
prikrit. Toda »nič ni tako skrito,
da ne bi postalo očitno,« in
Janko se je moral žal, le prekmalu
prepričati o istinosti tega pregovora.
 
Jankovemu najožjemu prijatelju
je namreč donašala mleko
Minkina soseda in od nje je najprej
zvedel ta, od njega pa seveda da vsi drugi. Pa da bi vsaj molčali! Tako ko je nekoč Janko,
sedeč v kavarni med svojimi
gnanci, bližnjega tovariša precej
uščipnil z nekim dovtipom, mu,
je ta neusmiljeno zabrusil v obraz,
naj molči in naj gre raje
študirat »albume«.
 
Tedaj je bil Janko kakor zadet od strele. Vzdignil se je in
takoj odšel iz kavarne.
Janko je uvidel, da mu tu v
mestu ne bo več obstanka. Ako
vedo ti, bodo kmalu vedeli vsi,
all pa že vedo. Najbolje bo, ako
se jim umakne izpred oči. —
 
Dva dni pozneje je že vložil
prošnjo za svojo premestitev v
drugo mesto.
 
Njegovi hudomušni in radovedni
kolegi so pozneje večkrat
pripovedovali, kako se kaj počuti
njihov prijatelj Janko na
svojem novem službenem mestu.
Dognali so, da se ima zelo
dobro, da ga njegov šef zelo ceni
in da se je pred kratkim zaročil
z njegovo ne boš revno hčerko.
 
Privoščimo mu vse prav iz srca.
Sicer smo pa prepričani, da
je po tako grenki izkušnji postal
toliko previden, da svoji
novi zaročenki ne bo kupoval —
albuma.
 
===Po naključju===
164

urejanj