Domačija nad vse: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →VI. |
m →VII. |
||
Vrstica 1.050:
Doktorjeve tolažilne besede in dobri nauki so jo močno
tolažili. —
ji je med drugim,
življenje. Brez tebe bi bil oče zopet, kakor nekdaj, zelo nesrečen;
zašel bi morda zopet na kriva pota; ker pa tebe iz
Vrstica 1.064:
dežem, ki preskrbuje živež ljudem, ki daje angelja varuha
otrokom, ki naudaja z upom bolnike, on nikdar ne pozabi
na ubogo, trpeče človeško srce, ki vá-nj zaupa.
bom ti priporočal, da bi ostala vedno blaga, dobra in poštena;
te naloge nimam od sedaj več izpolnjevati, ker boš imela na
svoji strani očeta za voditelja.
in prepričan sem, da te bode spomin na resnega, odkritosrčnega
starega doktorja, ki te je vedno le k dobremu vodil,
čuval tudi zanaprej vsake pregrehe.
Z jednakimi zlata vrednimi opomini je učil doktor Jelico
Vrstica 1.096:
A to je trajalo le nekaj trenutkov. Kmalu se ohrabri,
izvije se stričevemu objemu ter podavši roko očetu reče:
ali to slovo od svojega dobrotnika je bilo slovó za celo
življenje. Sedaj sem pripravljena z Vami iti, kamor koli želite.
Očetu, kteremu je prej, ko je videl žalovati svojega
otroka, postajalo milo pri srcu, zasveti se zdaj od veselja okó.
moja hči ima srce in razum na pravem mestu. Pojdi, Jelica,
voz že čaka, da naju pripelje na kolodvor. Upam, da se
nikdar ne boš kesala, da si za očetom šla v tuji svet.
Nató se mož doktorju približa in mu podá roko v
slovó, s prisiljeno prijaznostjo rekóč:
doktor, kar ste za Jelico in mene storili. Bog Vam povrni
stoterokrat Vašo skrb in Vaš trud.
Doktor položi svojo roko, ki je bila mrzla ko led, v
njegovo in komaj slišno odvrne:
in srečen pot!
oči z nepopisljivim izrazom na Jeličino ko stena bledo obličje.
|