Redakcija: 10:50, 15. november 2008 uredi 85.10.45.200 (pogovor) →‎IV ← Starejše urejanje		Redakcija: 10:57, 15. november 2008 uredi razveljavi 85.10.45.200 (pogovor) →‎I Novejše urejanje →
Vrstica 23: v meglo; ali kakor hodi, tako se umika megla, cesti ni konca. Stoji popotnik in gleda, kako jezdijo sivi jezdeci -– obsojeni, da romajo neprestano, brez počitka in brez cilja ... Vrstica 71: bil izmislil. Še berači ne umirajo tako in vagabundi ... Jaz pa sem ga poznal in sem vedel, da ne bo dobro storil. Ogibal se je ljudi in je pasel svoje misli -– potepuh, ki gleda potuhnjeno in ki se boji človek, da bi mu hiše ne zažgal in živine ne uročil ..." Vrstica 140: je pršilo in izpreletel ga je mraz ... Peter si je pomel oči ter se je ozrl naokoli -– razprostirala se je v nedoglednost siva deževna pokrajina. Voz se je zibal enakomerno, kobila je pokimavala z debelo glavo. Vrstica 171: "Zakaj bi ne prišli? Mogoče je, da pridemo ..." Dacar je klel. -– Sedel je sključen na kupu vreč, visoki ovratnik mu je segal do ušes; izza suknje je gledalo dvoje bolnih, od žganja motnih oči; pokašljeval je in Vrstica 188: "Potrpi, Marica ... Pa res ni bilo prav, da sva se napotila ... Ljudje so kakor živina: Danes moraš biti tam, natanko to uro ... In je človek res tako neumen -– naj bi me prikrajšali za tistih par soldov; naj bi me v božjem imenu spodili iz službe ... Kakšna služba pa je to? V Vrstica 265: "Veliko sem ti napravil hudega, Marica, ampak odkupim se ti bogato za vse tisto ... No, potrpi, Marica, ne stokaj! ... Jaz, glej, sem takle -– frfra, saj veš! Ampak v mojem srcu je resnoba in motiš se, če misliš, da ne skrbim zmerom zate ... Kolikokrat sem že mislil, kako Vrstica 285: vsem nebu; zamolkli grom je bil podoben grgranju umirajočega človeka. Voz se je nagnil in je postal. "Hi-i!" Vrstica 336 ⟶ 337: "Franc, ali nisi bil prej rekel, da se ne dotakneš nikoli več -– -–." "Dŕ, dŕ, Marica! ... Daj, zaspi!" Vrstica 346 ⟶ 347: Zagrmelo je, zagrgralo, razlezlo se preko vsega neba, pojemalo je in umolknilo. Zapihal je veter in pljusnila je ploha ~~dežjŕ~~dežjá ob platneno streho. "In otroka bi imela v naročju ... tako bi ga pitala z Vrstica 391 ⟶ 392: "Usmili se, Franc! ... Samo en teden, glej, da bi živela tako lepo, samo en teden ... Da ti povem -– pa ne jezi se, Franc, ne misli nič žalega -– glej, huda sem bila časih nate v svojem srcu; zato, Franc, ker še nikoli ni bilo ure, da bi bila vesela in mislila sem, da me boš ti pobožal ... da se bom malo stisnila k tebi ... zato, da mi bo Vrstica 444 ⟶ 445: med razmaknjenimi oblaki njen čudapolni obraz ... Petra ~~jeizpreletelo~~je izpreletelo od mraza po hrbtu in brisal si je z rokavom od dežja orošeni obraz. Zadremal je bil; tudi Luka je dremal v rdečerožastem kožuhu in dremala je tudi kobila. -– Kam te vodi cesta? -– je premišljeval Peter. -– Ali zmerom naprej po blatni cesti, skozi dež in meglo, ali v lepo mesto, kjer sije sonce? -– Iz koščenega, belega obraza so sanjale velike oči; rdeče obrobljene so bile in nevesele ... Ravnina je bila zavita v dež, odeta s sivimi plahtami.

Življenje in smrt Petra Novljana: Razlika med redakcijama